10. september – mednarodni dan preprečevanja samomorov

Dan, ko še bolj aktivno pozivamo javnost k preprečevanju samomora po vsem svetu ter ob tem izpostavljamo krepitev varovalnih dejavnikov in vzbujanje upanja s ciljem odvrniti čim več ljudi od samomora.

Mednarodna zveza za preprečevanje samomora (IASP) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sta leta 2002 razglasili 10. september za svetovni dan preprečevanja samomora.

Po ocenah IASP je kar 5 % svetovnega prebivalstva vsaj enkrat v življenju načrtovalo samomor, vsako leto pa za posledicami samomora umre 800.000 ljudi, oziroma en človek vsakih 40 sekund. Številka na letni ravni presega število umrlih za posledicami umorov in vojn skupaj.

Slovenija glede samomora sodi med nekoliko bolj ogrožene države. V Sloveniji vsako leto zaradi samomora umre okoli 400 ljudi, količnik samomora (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) pa tako znaša okoli 20. Na srečo pa v Sloveniji že nekaj let opažamo znaten upad števila samomorov. Od leta 1999 dalje namreč beležimo postopen upad samomora pri obeh spolih in skoraj za vse starostne skupine. Porast samomora pa zaznavamo pri ženskah, starih od 20 do 39 let, in med moškimi, starejšimi od 70 let.

Velik delež ljudi, ki umrejo zaradi samomora, trpi zaradi duševne bolezni. Zadnje ocene kažejo, da bodo posledice duševnih bolezni v naslednjih dveh desetletjih predstavljale kar 25 % celotnega bremena bolezni v svetu, zaradi česar postajajo najpomembnejša kategorija obolenj (celo pomembnejša kot rak ali bolezni srca). Prav tako številni ljudje, ki trpijo za duševnimi boleznimi, sploh ne poiščejo ustrezne pomoči. Tudi zaradi stigme, s katero se soočajo posamezniki, ki so poskušali storiti samomor, in tudi svojci oseb, ki so naredili ali poskušali narediti samomor.

Učinki vsakega samomora in poskusa samomora se odražajo na še večjem številu posameznikov, ki so izgubili bližnjega zaradi samomora ali so se soočili s poskusom samomora nekoga, ki jim je blizu. Strokovnjaki posebej opozarjajo na skrb za žalujoče po smrti bližnjega. Po nekaterih ocenah čuti hude posledice zaradi samomora bližnjega kakšnih šest ljudi, torej približno 2500 ljudi letno v Sloveniji, ki so izgubili bližnjega zaradi samomora.

»Vedno znova vidim, kako težko je sprejeti smrt. Ljudje se soočajo z globoko bolečino, občutkom žalosti, jeze in osamljenosti. Vendar je pri samomoru pogosto tudi premlevanje, zakaj je nekdo naredil samomor in ali bi ga bilo mogoče preprečiti. Hkrati se svojci soočajo z občutki krivde, sramu in s prepletom drugih čustev.” – doc. dr. Vita Poštuvan, namestnica vodje Slovenskega centra za raziskovanje samomora (UP IAM)

Aktivnosti ob 10. septembru

Leta 2016 je postala uradni simbol svetovnega dneva preprečevanja samomora rumeno-oranžna pentlja. Z njo izkazujemo podporo aktivnostim preprečevanja samomora in solidarnost z vsemi, ki so tako ali drugače v svojem življenju imeli izkušnjo s samomorilnim vedenjem (tudi s svojci, ki so bližnjega izgubili zaradi samomora).

Naredi 5 korakov in reši življenje!

  1. POUČI SE O ZNAKIH; Poznavanje znakov ti bo pomagalo, da boš bolje pripravljen na ukrepanje, s čimer lahko rešiš življenje. Predvsem bodi pozoren na to, če kdo namiguje na to, da bi rad umrl ali naredil samomor.
  2. VEDI, KAKO LAHKO POMAGAŠ; Najpomembnejše kar lahko storiš je, da osebo neposredno vprašaš, če razmišlja o samomoru. Če veš, kaj moraš reči in narediti v primeru pritrdilnega odgovora, boš lahko ukrepal in tako zaščitil osebo.
  3. POSKRBI ZA SVOJE DUŠEVNO ZDRAVJE; Skrb zase se zanaša na dejavnosti, s katerimi poskrbimo za svoje telesno in duševno zdravje. Skrb zase je pomemben in nujen del splošnega zdravja vsakega posameznika.
  4. VPRAŠAJ ZA POMOČ; Če opaziš, da je nekdo v čustveni stiski ali se v njej znajdeš sam, poišči pomoč. Vedi, da pri tem nisi sam. Pouči se o različnih možnostih pomoči in o tem, kako lahko narediš prvi korak pri iskanju pomoči in oskrbe.
  5. TO OBJAVO RAZŠIRI MED 5 PRIJATELJEV; S tem ko boš objavo razširil naprej, boš tudi ti prispeval k ozaveščanju o problematiki samomora, in pomagal drugim, da se opremijo z enostavnimi orodji za pomoč sebi in drugim.

” ‘Pogovor. Povezanost. Skrb.’ Pogosto se pogovoru o samomoru izogibamo, o njem sploh ne govorimo ali govorimo potihoma. A odprt pogovor, z občutkom za drugega, je ključnega pomena pri preprečevanju samomorilnosti. Kadar menimo, da je nekdo samomorilno ogrožen, se lahko prepričamo o njegovem počutju. Kadar nas skrbi za drugega, mu lahko pokažemo skrb in empatijo. Če pa smo mi v čustveni stiski, ni treba, da smo sami – poiščemo lahko pomoč.” – doc. dr. Saška Roškar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, sicer nacionalna predstavnica pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora

Po pomoč se lahko obrneš na svojega osebnega zdravnika ali pa eno od spodnjih služb oziroma skupin.

  • 112 – center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč)
  • 116 123 – zaupni telefon Samarijan in sopotnik (24/dan)
  • 116 111 – Tom-telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12:00 – 20:00)
  • 01 520 99 00 – klic v duševni stiski (vsak dan med 19:00 – 07:00)
  • 031 233 211 – ženska svetovalnica – krizni center (24/dan)
  • info@posvet.org (031 704 707; naročanje vsak delovnik med 12. in 19. uro) – svetovalnice v Ljubljani, Kranju, Postojni, Novi Gorici, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Sevnici in Kopru
  • svetovalnica@nijz.si (031 778 772; naročanje vsak delovnik med 8. in 15. uro) – svetovalnici v Celju in Laškem
  • spletna postaja za razumevanje samomora www.zivziv.si
  • spletna svetovalnica za mlade www.tosemjaz.net
VN:F [1.9.22_1171]
Rating: 10.0/10 (1 vote cast)
VN:F [1.9.22_1171]
Rating: 0 (from 0 votes)
10. september - mednarodni dan preprečevanja samomorov, 10.0 out of 10 based on 1 rating

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja