Zanimivosti o vodi, 4. del

Slovenščina je razvila tudi glagol – vodeneti, ki pomeni izgubljati kvaliteto ali postajati vsebinsko prazen, npr. dejavnost je začela vodeneti, ki pa seveda ne pomeni enako kot vodeniti, kar pomeni, da mi povzročamo, da kaj izgubi bistvene lastnosti, npr. barvo, ali da postane vsebinsko prazno.

Vodenica pa je bolezensko stanje, ki ga je treba zdraviti, ne gre pa je zamenjati z vodeniKo, rastlino z bodečimi mesnatimi listi in dribnimi rumenkasto belimi cvetovi.

In če rastlini vodeniki odvzamemo prvi i, dobimo povsem drugo rastlino, tj. vodenko, latinsko imenovano Impatiens walleriana, ki s svojimi belimi, rožnatimi ali rdečimi cvetovi pogosto krasi okna naših domov.

Lahko pa se tako imenuje tudi ob mirnih potočkih rastoča trava ali pa vodena hruška brez arome in okusa.

Ja, in celo barvice na vodni osnovi s katerimi smo v življenju že vsi barvali, imenujemo vodenke.

Voda v vseh oblikah od izvira do izliva je torej izjemno prisotna v našem življenju. Brez nje si sploh ni mogoče zamisliti našega obstoja, zato se je treba do nje povsod in v vsakem trenutku obnašati spoštljivo in se zavedati, da je nismo prejeli od prednikov, da bi jo porabili do zadnje kaplje, ampak da bi jo ohranili in ji pomagali, da se obnavlja in kroži ter tako tudi mnogim rodovom, ki bodo prišli za nami, omogoči kvalitetno in lepo življenje.

Ni dovolj, da na problem njenega onesnaževanja opozarjamo le z besedami ali da jo le opevamo in občudujemo v umetninah, ampak je nujno, da za njeno ohranitev in obnovitev skrbimo tudi aktivno – vsak po svojih močeh in ob odgovornem zavedanju, da bi brez nje človeštvo, čigar delček je vsak od nas, ne moglo preživeti.

Ostanite zdravi!

VN:F [1.9.22_1171]
Rating: 0.0/10 (0 votes cast)
VN:F [1.9.22_1171]
Rating: 0 (from 0 votes)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja