Teden kostanja: 2. dan

Ljudje smo v večini dobro seznanjeni s pravim kostanjem, medtem ko o divjem vemo precej manj. Da boste #enostavnodrugačni od svojih vrstnikov in boste znali kaj več povedati tudi o divjem kostanju, smo danes za vas pripravili kratek povzetek značilnosti tega drevesa.

Navadni divji kostanj je mogočno drevo, ki sodi med najbolj prepoznavne in zanimive drevesne vrste pri nas. Kostanjeva drevesa nudijo obilo sence v poletnih vročih dneh, poleg tega pa krošnje kostanja delujejo protihrupno ter varujejo pred vetrom.

Rastline rodu divjega kostanja zrastejo od 4 do 35 metrov v višino (odvisno od vrste), cveti pa maja in junija. Najbolje raste na humoznih, globoko izcednih in dovolj vlažnih tleh. Dočaka lahko tudi do 200 let starosti, vendar les ni ravno kvaliteten.

Najpogostejša vrsta rodu je navadni divji kostanj, čigar domovina je Balkanski polotok, sedaj pa ga gojijo v zmernih legah po vsem svetu. Med manjšimi vrstami je zanimiv drobnocvetni divji kostanj), ki se uporablja predvsem v okrasne namene.

Pri nas so divji kostanj pričeli gojiti po francoskem vzoru okrog leta 1820. Čaj iz cvetov so včasih, nekateri pa tudi še danes uporabljali predvsem za krepitev telesne odpornosti. Kopel iz divjega kostanja nam pomaga pri revmatičnih obolenjih, ozeblinah ter bolečinah v križu.

V preteklosti so ga sadili ob mestne ulice, na mestne trge, tržnice, v grajske parke, ob cerkve, drevorede tudi izven naselij, na gostilniške vrtove in kot hišno drevo. Z leti se je zazidava v naseljih zgostila in prostih površin je vedno manj. Nekdaj površine pod drevesnimi krošnjami divjih kostanjev so tlakovali ali asfaltirali. Veliko dreves je propadlo, preživela pa imajo precej klavrn videz, le redki primerki so se ohranili v vsej svoji mogočnosti in vitalnosti.

Za konec pa še nekaj zanimivosti o divjem kostanju:

  • Zaradi velike količine escina plodovi divjega kostanja niso užitni. Kljub temu so v obdobjih lakote (npr. med 1. svetovno vojno) poskušali uporabiti plodove divjega kostanja v prehrambne namene tako, da so z dolgotrajnim prekuhavanjem odstranili escin. Iz plodov divjega kostanja so pridobivali moko, škrob, olje in alkohol.
  • Stara ljudska vraža pravi, da trije kostanji v žepu človeka obvarujejo pred vsako boleznijo.
  • Kostanjevi drevoredi in promenade so najpogostejši slogovni element zdraviliških parkov pri nas. Ob koncu devetnajstega in na začetku dvajsetega stoletja je bil divji kostanj najbolj priljubljeno okrasno drevo.
VN:F [1.9.22_1171]
Rating: 10.0/10 (1 vote cast)
VN:F [1.9.22_1171]
Rating: 0 (from 0 votes)
Teden kostanja: 2. dan, 10.0 out of 10 based on 1 rating

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja