Nedeljski “kafe”

Drin, driin, driiin!

Pa so šle moje sanje, o najlepšem centrašu in meni, skupaj nekje … nekje … Ah, pozabila sem.

Počasi odprem oči. Pokukam izpod odeje in pogledam na budilko: nedelja, 17. 2. 2013, 07.00.

Groza!

Izklopim budilko in potem nazaj v spanec za dve uri … Krivdo pripisujem mojemu medvedku, h katerem sem se močno nazaj privila, a mu je seveda oproščeno …

Zbudi me močna, gromozanska, nepopisna, neustavljiva želja, po popolnem začetku nedelje … Po nedeljskem »kofetu«.

Z nekoliko več moči vstanem in se napotim proti kuhinji, kjer pogledam, če imam vse potrebne sestavine :

–          Elektriko,

–          Džezvo/ kozico,

–          Sveža kavna zrna,

–           (Kovinsko!) žlico,

–          Skodelice,

–          Sladkor, mleko in ostale ekstrate (po želji) in seveda znanje le-tega opravila, kuhanja kave.

Zadovoljna ugotovim, da imam vse našteto.

Lotim se dela:

  1. Vse sestavine si pripravim in postavim na vidno mesto.
  2. V džezvo nalijem mrzlo vodo (za eno skodelico) in med vretjem dodam kavo (eno čajno žličko).
  3. Mešanico začnem greti na ognju, nekaj časa bolj močno, potem pa zmanjšam na srednjo jakost in preneham z mešanjem kave.
  4. Postopek ponovim – drugič, tretjič, četrtič …
  5. Ko se kava usede in ko končno opravim vso potrebno ceremonijo, jo nalijem v skodelico in… voila!

Popoln začetek nedelje je tu! Vonj po kavi in prebiranje časopisa …

Med vso svojo evforijo nad kavo pa sem izbrskala nekaj zanimivih podatko o njej:

–          Kavovec je zimzeleno drevo ali grm, ki v naravnem okolju zraste tudi do 15 m visoko. Kavovci dosežejo starost do 60 let. Plodove še danes obirajo ročno.

–           O odkritju kave kroži več legend. Najverjetneje so jo odkrili v Afriki, na področju današnje Etiopije, v 9. stoletju. In komu se pripisujejo zasluge za odkritje? Kozam! Neki pastir je namreč opazil, da so njegove koze (omenjajo se tudi ovce oziroma kamele) po tem, ko so čez dan skupaj z listi pojedle tudi plodove kavovca, vso noč veselo skakale naokoli.

–           Beseda kava izvira iz arabske besede qahwah“, ki pomeni vino. Izvor besede se morda  zdi nekoliko nelogičen, vendar so plodove kave sprva namakali v vodi in medu ter iz pripravka pripravljali vino.Kot napitek se kava uporablja že 700 let!

–          V Evropo so kavo prinesli beneški trgovci v 17. stoletju. V Italiji so bile prve kavarne odprte okoli leta 1654.

–          Ljudje po svetu vsako leto spijejo več kot 400 bilijonov skodelic kave.

–          Kopi luwak najdražja vrsta kave na svetu. V ZDA stane kilogram te kave kar 830 evrov, skodelica pa med 35 in 70 evrov.Ta kava je izdelana iz zrn kave, ki jih najdejo v iztrebkih živali z istim imenom.

–           Za pripravo ene skodelice kave potrebujemo približno 42 kavnih zrn.

–          Okus in vonj kave sta odvisna od praženja. Vendar bolj, kot so zrna pražena, bolj je kava grenka in manj diši.

–           Smrtni odmerek kofeina je 10 g (170 mg na kilogram telesne teže), kar pomeni, da bi morali popiti okoli 100 skodelic kave.

–           Kavo lahko uporabljamo za pripravo napitkov in številnih sladic.

–           Kava vsebuje kofein. Kofein je naravni alkaloid. Alkaloidi  so naravna poživila, ki delujejo na centralni živčni sistem. Vplivajo na sproščanje hormonov, ki stimulirajo naše razpoloženje, koncentracijo in krvni tlak. Zato kofein pospešuje nastajanje in odvajanje seča, razširja dihalne poti, pospeši srčni utrip, poviša krvni tlak, razširja zenice, izboljšuje razpoloženje, poveča pretok krvi skozi želodec in vpliva na sproščanje glikogena v jetrih v kri.

–          Kava zmanjša tveganje za nastanek raka na črevesju, ledvičnih in žolčnih kamnov ter razvoj ciroze jeter in kožnega raka.

 

 

 

VN:F [1.9.22_1171]
Rating: 0.0/10 (0 votes cast)
VN:F [1.9.22_1171]
Rating: 0 (from 0 votes)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja