Izpovedi dijakinje 1. M – štirinajsti del

POZOR! VSE NAPISANO JE FIKCIJA ALI MOGOČA PRIHODNOST SLOVENSKEGA ŠOLSTVA IN MLADIH, KI JIH ODGOVORNI V TEM ČASU DOJEMAJO ZGOLJ KOT VARČEVALNI UKREP. ČE IZPOVEDI DIJAKINJE 1. M BERETE PRVIČ, VAS NAPROŠAMO, DA ZAČNETE S PRVIM DELOM.

Sem že nazaj, živa in zdrava, predvsem pa polna novih modnih izkušenj. Vrnitev v Slovenijo je bila definitivno usodna napaka in že razmišljam o novem pobegu v ZDA, to večno velesilo in v vseh pogledih najbolj razvito državo sveta. Slovenija smrdi, Celje smrdi, predvsem pa smrdi Center. Vodstvo – natančneje Jakobov oče, gospod velecenjeni ravnatelj – želi ukiniti naš program. Tega nam ne upa niti povedati v obraz, samo prikrito pritiska z vseh strani. Pravi, da ne vidi smisla v obstoju našega programa in pred kratkim je zahteval tudi portfolio vseh dijakinj SŠM s fotografijami ter podatki o teži in višini. Najbrž bi nas rad prepoznal že na hodnikih in nam pošiljal svoje mrke poglede. Predvsem ga motim jaz kot najbolj prepoznavna muca izmed sošolk. Ne vem, zakaj ne more moje pojave dojemati kot normalne. Naj se mi smeje, naj mu bo vseeno zame, res pa ne razumem, zakaj bi me obsojal, ker sem pač taka kot sem, ker nisem pripravljena pohoditi svojih vrednot in se brezpogojno podrediti njegovemu strogemu režimu. Sedaj mi je še razredničarka rekla, naj se raje ne ukvarjam z njim in naj ga predvsem ne provociram. Jaz pa želim le izraziti svoje mnenje, če se to zdi komu provokativno, težko pomagam.

Tudi nad Jakobom nekoliko obupujem … Na Zimskih serenadah je zelo lepo igral, komaj sem odtrgala oči od njega, v množici na banketu pa ga sprva nisem našla. Pogledala sem se v žepno ogledalce, da bi preverila, če so ličila še na svojem mestu, v odsevu pa sem zagledala njega. Stal je za mojim hrbtom in se pogovarjal z Mirno von Kranjc! Njun pogovor je bil vse preveč prijateljski, Mirna se ga je nekajkrat celo nežno dotaknila … Ves čas sta se smejala, meni pa je šlo na jok, zato sem stekla v bližnji lokal. K sreči sem tam naletela na Patrika, ki je imel ob sebi nekaj let mlajšega prijatelja, seveda tudi glasbenika. Ime naj bi mu bilo Meden Cobog (tudi v tem primeru se c bere kot k), vendar sumim, da je to le nekakšno umetniško ime. Ob njem sem ugotovila, da so glasbeniki res moja vrsta moških, takoj mi je postal všeč in brez zadržkov sem v njegovega mobilca vpisala svojo telefonsko številko. Od takrat naprej si piševa in zares je zelo zanimiv, čeprav me velika starostna razlika nekoliko skrbi. Je pa izredno kvalitetna distrakcija – njegova prisotnost Jakoba kar odžene iz mojih misli …

[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=uWhkbDMISl8[/youtube]

Tujine željna

Coco Fuk

VN:F [1.9.22_1171]
Rating: 0.0/10 (0 votes cast)
VN:F [1.9.22_1171]
Rating: 0 (from 0 votes)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja