KAMENČKI

Kamenčki so svež in razmišljujoč projekt Središča, ki ga nikakor ne smete zamuditi.

Gledališka skupina Središče je nastala v začetku leta 2017, v njej pa je doslej v štirih produkcijah (D. Zajc: Jagababa, 2017, O. Wilde:  Saloma, 2018, K. Gorečan: Trpljenje mlade Hane, 2019, Avtorski projekt: Kamenčki, 2020) sodelovalo več kot 45 dijakov z GCC. S predstavo Trpljenje mlade Hane so se uvrstili tudi na državna festivala Vizije in Transgeneracije. Središče je v zadnjih letih sodelovalo s številnimi kulturniki, kot so skupina Laibach, pesnik in igralec Kristian Koželj ter mlada dramatičarka Katja Gorečan. S predstavo Kamenčki se od Središča poslavljajo tudi še zadnji člani prvotne zasedbe.

V začetku šolskega leta 2018/2019 se je ekipa Središča na pobudo dijaka Aljaža Primožiča, ki je tudi avtor besedila ter režiser nove predstave Kamenčki, spopadla s poskusom dokumentarnega gledališča, ki se na GCC gledaliških deskah pojavlja prvič. Dokumentarno gledališče je oblika gledališke umetnosti, ki se je razvila med leti 1950 in 1970 v Nemčiji, v procesu ustvarjanja uprizoritve pa uporablja zlasti zgodovinske in sociološke vire za osvetlitev političnih ali moralnih vprašanj. Po osemnajstih mesecih intenzivnih razprav, raziskovanj z različnimi gosti ter pogovori z naključnimi neznanci na ulici, se bo njihov družbeno angažiran projekt končal z zaključno produkcijo.

Projekt Kamenčki na oder prinaša najrazličnejše zgodbe povezane z napadi iz homofobije. Besedilo osnovo gradi na treh napadih s smrtnim izidom iz preteklosti (Matthew Shepard, Larry King in napad v klubu Pulse), medtem pa se na odru pojavijo resnične pripovedi nekaj več kot petindvajsetih ljudi, ki so ekipi prijazno zaupali svoje zgodbe, te pa pripeljejo do enega najbolj medijsko pokritih napadov v Sloveniji, ki se je zgodil v začetku novembra v klubu Tiffany v Ljubljani.

Igrajo: Blaž Pavlič, Iza Robavs, Ajda Kostevc, Nika Rodošek, Lana Vincelj, Ana Polegek, Larisa Kosi, Ivana Čačič, Laura Jelen, Iza Verbovšek, Tomaž Pavšek, Korina Ferčec, Jure Pečovnik, Tia Dolinšek, Jan Vahter
Glasba: Jaka Jeršič
Luč in ton: Alen Pokupec, Maj Mravlak, Robert Valenti
Oblikovanje tiskovin: Ana Pečnik
Fotografija na tiskovinah: LR Photography
Ideja in koordinacija projekta: Aljaž Primožič

O KAMENČKIH SO SODELUJOČI ZA SLEDKO POVEDALI NASLEDNJE:

Tema predstave, ki nam jo je Aljaž predstavil na začetku, me je takoj navdušila in navdihnila, zato sem hotela biti del Kamenčkov. Nasploh zelo uživam v gledališki igri, v igri, kjer so vključene resnične zgodbe ljudi, pa še toliko bolj. – Laura Jelen, 3. č

Predstava in projekt sta se mi zdela mikavna že na samem začetku, saj smo material za besedilo prispevali vsi. Veseli me, da smo na ta način praktično vsi prispevali svojo zgodbo, prepričanje … Prepričana sem, da nam je uspelo narediti predstavo, kakršnih je v našem (tudi profesionalno gledališkem) svetu premalo. Predstavo, ki odpira vprašanja o aktualnih družbenih vprašanjih in nanje odgovarja z odločno kritiko. Glede na to, da gre za mojo četrto in tudi zadnjo predstavo v Središču, sem prepričana, da bo predstava ponudila odlično priložnost za slovo od centraškega gledališča. – Ajda Kostevc, 4. č

Leto in pol nazaj, ko sem sedela v učilnici, ki je del mojega vsakdana, z ljudmi, ki jih redno srečujem na hodnikih že tretje leto, nisem vedela, da je med nami toliko neizrečenega. Skozi nadaljnja srečanja so zgodbe na temo homofobije in čustva, ki smo jih doživeli ob poslušanju teh zgodb, v nas prebudile željo po spremembi. Zavedamo se, da je nujno potrebna in predvsem možna, zato smo za vse nas, vas in tiste, katerih glas ostaja neslišan, ustvarili Kamenčke. Polni srčnosti in ljubezni bomo na odru Plesnega foruma ponosno stali s kamenčki v rokah. V upanju, da zvok njihovega pritrkavanja nikoli ne bo utišan. – Ana Polegek, 3. c

Ko mi je režiser Aljaž Primožič med poletnimi počitnicami pred mojim 2. letnikom povedal, da se ima letošnje šolsko leto namen ukvarjati z dokumentarnim gledališčem in da bo tematika predstave homofobija, sem takoj začutila, da moram biti del tega. In odločitev, da se pridružim ni bila napačna. Eno šolsko leto se je 16 dijakov ukvarjalo s pridobivanjem zgodb in izkušenj istospolno usmerjenih iz njihovega vsakdana. Šli smo tudi na ulice in mimoidoče prosili za mnenja. Odziv okolice je bil precej mešan. Dobili smo cel spekter odzivov, od zelo pozitivnih do tistih, pri katerih smo spoznali, da je na področju sprejemanja istospolno usmerjenih še veliko za postoriti. Tudi to je bil eden izmed ciljev našega delovanja – širiti strpnost in sprejemanje drugačnosti. Zadnje leto pa smo se ukvarjali z odrsko upodobitvijo zgodb ljudi, ki so se nam zaupali; nam dali možnost, da zastopamo njihov glas, ki mnogokrat ni slišan, kar je zame velika čast in odgovorna naloga. Lanskoletni napad na klub Tiffany v Ljubljani je dokaz, da homofobija ni problem le v “daljni Ameriki”, ampak je močno prisotna tudi pri nas, pred našimi očmi. To in še več je meni in celi ekipi dalo zagon, da dodamo svoj kamenček v mozaik pozivov k strpnosti. – Larisa Kosi, 3. č

Niti za trenutek ni bil naš namen gledališke deske izkoristiti kot platformo za izvajanje »statementov«, političnih manipulacij nad gledalci. Verjetno še najbolj kot medij prepričevanja že prepričanih. Utopično si je domišljati, da bo ta predstava komurkoli spremenila mnenje o tematiki, kvečjemu ga prepričala v pogosto slišano trditev, da mladi nismo sposobni takšnega doživljanja sveta, ampak da za nami stojijo anarhistične ideologije t. i. LGBT agende. Naš edini cilj je bil na odru predstaviti zgodbe tistih, ki so skoraj vedno neslišani, pogosto celo zatrti.  Ko ustvarjaš z resničnimi zgodbami resničnih ljudi, hočeš-nočeš začneš z besedilom delati v rokavicah. Najbolj se me je dotaknila zgodba zaposlenega v klubu Tiffany. Njegove zgodbe preprosto ni šlo zapisati, čeprav je bil eden od naših namenov predstaviti tudi zgodbe napadov pri nas. Nekaterih stvari kot ustvarjalec ne zmoreš. Težko je na vajah spremljati besedilo, kako se razrašča v odrsko uprizoritev, ko se ti pred očmi še zmeraj slikajo čustva ljudi, ki so ti pripovedovali o teh izkušnjah. Zame absolutno najtežja predstava, ki smo jo do sedaj ustvarili v Središču. – Aljaž Primožič, 4. b

Predstava Kamenčki je zaključek dokumentarno-gledališkega projekta. Ogledate si jo lahko v četrtek, 23. 1., in petek, 24. 1. 2019, ob 19.30 v Plesnem forumu Celje (Trubarjeva ulica 1a, Celje). Vabljeni!

VN:F [1.9.22_1171]
Rating: 10.0/10 (2 votes cast)
VN:F [1.9.22_1171]
Rating: 0 (from 0 votes)
KAMENČKI, 10.0 out of 10 based on 2 ratings

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja