Intervju: Lea Jazbinšek

“JAPONSKA JE POSTALA MOJ DRUGI DOM”

Naša dijakinja Lea Jazbinšek je letos marca odpotovala na Japonsko na enoletno izmenjavo pod okriljem organizacije AFS. Tam bo preživela10 mesecev, hodila v šolo, se učiila in zabavala … 

Kaj se ji je pripetilo v dobrih treh mesecih, kako se ima in še mnogo več, smo bili radovedni novinarji Sledka.

Kako se imaš? Kaj počneš?
Vsak dan se dogaja nekaj novega in občutki so vedno malce drugačni. Trenutno obiskujem srednjo šolo in moje vsakdanje življenje se večinoma vrti okoli tega, seveda pa se v svojem prostem času družim tudi z družino gostiteljico in prijatelji.

Kako se Japonska razlikuje od Slovenije?
Na to res težko odgovorim, saj je razlik res veliko. Najbolj opazna razlika je v naravi oziroma v karakterju ljudi … Na Japonskem so vsi bolj zadržani in pazijo, da ne bi izstopali. Seveda se ljudje med seboj razlikujemo, vendar individualizem res ni nekaj običajnega. Med drugim lahko omenim tudi promet in stanovanje. Vse stavbe so ena poleg druge in prostora je bolj malo, sploh pa so vse stvari bodisi predmeti, vozila itd. manjše. Promet je po mojem mnenju dosti bolj nevaren tukaj kot v Sloveniji, saj ne glede na pravila ljudje ne dajejo prednosti pešcem. Seveda je šolski sistem popolnoma drugačen … Ne morem trditi da je boljši, vendar razlike so očitne. Spraševanj tukaj ni. Obstajajo le pisne naloge oz. ocenjevanja in prav tako je vsako povpraševanje o tem, ali ima profesor prav ali ne, nevljudno in učence ne zanima, zakaj je tako, temveč si rečejo, da tako mora biti in tako je prav. Tudi v šoli individualizma ni. Res je da nekateri malce izstopajo vendar profesorji takšne učence ne marajo preveč. Ena največjih, meni najbolj zanimivih razlik pa je v prevozu. Moje glavno prevozno sredstvo je vlak in je eno izmed najbolj uporabnih prevoznih sredstev, ne le zaradi hitrosti, temveč predvsem učinkovitosti. Vlaki na Japonskem so res redko kdaj pozni in točnost je res pomembna vrlina tukaj.

Že pogrešaš kaj domovino?
Domovina mi je res pri srcu in jo imam rada, toda kljub temu je Japonska postala moj drugi dom. Res je, da je vse drugače in polno ovir, doživetji ter spoznanj, vendar trenutno nimam domotožja.

Kako to, da si se odločila,da greš na izmenjavo?
Skoraj vse moje življenjske odločitve se odvijajo dosti impulzivno in lahko bi rekla, da se moje ideje večinoma pojavijo nenadoma. Tako nekako se je porodila moja odločitev za izmenjavo. Na začetku sem mislila, da gre za nekakšno predstavitev v knjižnici, toda spoznala sem AFS in njihov način in idejo o kulturni izmenjavi, ki se mi je zdela krasno. Tako sem si še isti dan zadala cilj, da grem na izmenjavo in starši so se po (dolgem) pogovoru strinjali.

Zakaj ravno Japonska?   
Sprva sem si želela oditi v Južno Korejo, vendar te možnosti ni bilo in tako sem brez pomislekov napisala Japonsko. Res je, da me je kultura Japonske že od nekdaj zanimala in prebrala sem veliko stripov ter kot otrok gledala Japonske filme in drame, vendar menim da je bila moja odločitev tako nekako podzavestna.

Prednosti/slabosti te države.
Ne verjamem v slabosti in prednosti oz. izrazila bi se drugače. Menim da so vse stvari lahko pozitivne in negativne obenem. Za primer lahko pojasnim železniški promet…res je, da pridem lahko iz ene destinacije do druge v zelo kratkem času, vendar možnosti za nesrečo in celo smrt so potem takem še večje. Enako je z karakterjem Japoncev: Japonci so izredno tih in miren narod brez individualizma, kar se sprva sliši malce sivo, vendar so izredno prijazni in neradi izstopajo temveč raje delajo v skupini in takšno delo opravijo res uspešno. Njihovo skupinsko delo je mnogo bolj organizirano in sinhronizirano, kar je predvsem drugače od Slovenije.

Kakšna anekdota, ki se ti je pripetila?
Žal res nimam nobenega zanimivega pripetljaja ali anekdote, četudi sem bila priča mnogim zabavnim trenutkom. Predenj sem šla na Japonsko sem se odločila da se malce izobrazim in sem pogledala nekaj filmov, in kar mi je najbolj ostalo v spominu je bil eden izmed nasvetov kako začeti pogovor z Japonci in sicer z vprašanjem: “Ali imaš fanta/punco?” vem, tudi meni se je na začetku zdelo nadvse nemogoče in smešno, vendar kdo bi vedel, da sem danes skoraj vse ljudi spoznala tako da sem jih najprej vprašala po tem nasvetu.

Kako je v šoli, kaj počneš?
Večino svojega časa preživim v šoli, običajno vseh pet delavnih dni vključno z soboto. Na začetku mi je bilo zares mučno, vendar zdaj, ko sem se že nekako privadila, mi takšen šolski sistem res ugaja. V šoli je super, ravno smo uspešno zaključili s športnim festivalom, na katerem je rdeči drugi letnik prejel 2. mesto. Obožujem svoje sošolke in res mi je v veselje, da se vsako jutro brezskrbno oblečem v uniformo in mi ni potrebno razmišljati o tem, kaj naj oblečem. V šoli sem od jutra do poznega popoldneva, kar se od mojega slovenskega življenjskega sloga ne razlikuje prav dosti. Počnem pa vse enako kot ostali brez razlik.

Kako se sporazumevaš? Kje stanuješ?
Sporazumevam se mešano. Gre za mešanico angleščine in japonščine. Stanujem pa s svojo družino gostiteljico v okolici Tokija.

 

Lei se zahvaljujemo za odgovore in ji želimo še obilo lepih trenutkov na Japonskem! 😉

VN:F [1.9.22_1171]
Rating: 10.0/10 (3 votes cast)
VN:F [1.9.22_1171]
Rating: +1 (from 1 vote)
Intervju: Lea Jazbinšek, 10.0 out of 10 based on 3 ratings

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja