Intervju: Kristjan Veber, pozdravčki iz Španije

Kristjan pozdravljen! Odločil si se, da narediš velik korak v svojem življenju in odpotuješ na 3-tedensko potovanje oz. prakso v tujini v Španijo, natančneje v Valencio. Prvo mi povej zakaj si se odločil za ta korak in kako je potekala sama priprava?
Za ta korak sem se odločil, ker sem hotel spoznati novo kulturo, nov učni sistem, ki je v neki državi prisoten. Da lahko to primerjam z našim in v njem vidim tako pluse, kot tudi minuse. Priprava na potovanje ni bila tako naporna. Vsak ponedeljek sem imel uro in pol učenje španščine v obliki videokonference. Na koncu pa me je še čakal preizkus, kjer sem preveril svoje znanje. Težje je bilo pakiranje, saj sem moral paziti, da na kaj ne pozabim.

Na uho mi je prišlo to, da so Španci zelo slabi v angleščini tako v vrtcu kot tudi na sploh. So bile kakšne težave pri sporazumevanju?
Španci so res izredno slabi v angleščini. Prvo srečanje z družino je bilo nadvse zanimivo in smešno. Samo gledali smo se in smejali drug drugemu (smeh). Mislim, da sem moral preklopiti iz govorjenja slovenščine na izredno hitro govorjenje španščine. Na srečo sem potreboval samo en dan, nato pa je komunikacija stekla zelo gladko. V vrtcu situacija ni bila tako težavna, saj tu in tam poznajo nekaj angleških besed. Vendar sem jih prosil, če se lahko potrudim v španščini, saj je bil to moj glavni cilj – govoriti špansko.

Povej mi malo, kako pa je stanovati pri družini. Si bil brez nekih pravih pravil ali so ti jih vendarle postavili? Kako je s hrano, druženjem?
Bival sem pri starejšem paru, ki nima otrok.. Zelo sta navdušena nad knjigami, kar tudi dokazuje njuna knjižnica. Seveda so postavili pravila. Ob določeni uri sem moral biti doma, če sem bil dlje v mestu sem jima moral to sporočiti. ”Mama Carmen” pripravlja res odlično hrano. Pikantno, barvno in raznovrstno, tako kot je značilno za špansko kuhinjo. Z njo sva se tudi največ pogovarjala, saj ”očeta Marka” ni bilo doma večino dneva. Carmen pa me je seveda spraševala, kako je potekal moj dan, kakšne običaje imamo v Sloveniji, kdaj pa kdaj pa sem jo naučil tudi kakšno slovensko besedo.

Kako je pa kaj s kulturo. Kaj je največji kulturni šok, ki si ga doživel?
Kar dva velika šoka sta bila. Nori so na pršut. Vsak ima doma kračo pršuta in električno žagico, s katerega režejo meso. Drugi kulturni šok pa so definitivno bile res obilne večerje ob 10h zvečer. Sploh se ne pritožujem nad hrano, saj veste, kakšen sem 😉 kot melona (smeh), ampak spati s polnim želodcem res ni fajn.

Za konec te še prosim, če lahko opišeš, kakšna je razlika med slovenskimi in španskimi vrtci.
Razlika je ogromna. Vsekakor imam za španski vrtec več negativnih stvari kot za našega. Otroke se sili jesti, jedo samo pasirano hrano, tu in tam pa močno razkuhano zelenjavo. Tri leta stari otroci imajo dude, na vzgoji in vzgojnih momentih praktično ni poudarka, gre bolj za varstvo otrok. Sicer pa so vzgojiteljice prijazne. Meni in sošolki so že tudi ponudili službo, saj sva jih tako impresionirala z najinim znanjem. Ampak sva jih zavrnila, saj meniva, da raje delava v slovenskih vrtcih – v najboljših vrtcih na celem svetu. 😉

Kristjanu se zahvaljujemo za odgovore, “španski” skupini, ki pa je že prispela nazaj v Sloveniji pa želimo, da se spet čimprej vključi v kolesje slovenskega šolskega sistema. 🙂

VN:F [1.9.22_1171]
Rating: 7.3/10 (3 votes cast)
VN:F [1.9.22_1171]
Rating: +1 (from 1 vote)
Intervju: Kristjan Veber, pozdravčki iz Španije, 7.3 out of 10 based on 3 ratings

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja