Vodo lahko uporabljamo v industriji in gospodinjstvu. Lahko jo črpamo, čistimo, grejemo, natakamo, pijemo, jo zajemamo iz vodnjaka, z njo redčimo, hladimo in se hladimo, v njej kuhamo, peremo in še mnogo stvari.
Voda lahko izvira, dere, klokota, šumlja, žubori, narašča, upada, odteka, po njej lahko bredemo. V preteklosti so ljudje ob njej postavljali mline, podobne kot je Babičev na Muri, ki si ga danes turisti ogledujejo kot čudovito tehnično dediščino. Že od nekdaj so ljudje po vodi tudi pluli in prevažali blago. Svojevrsten užitek je tudi smučanje, deskanje ali kajtanje na vodi.
Voda je tudi osnovna sestavina sadežev oz. plodov. Nekateri, npr. kumare, jagode, paradižnik ali lubenica, imajo izjemno veliko količino vode.
O vodi govorimo zunaj stroke, tudi kadar mislimo na tekočino, ki jo izločajo ledvice, torej na seč. Če smo bolni, se nam lahko voda zapira ali pa je ne moremo zadržati. Lahko nam zalije tudi pljuča ali pa jo imamo v kolenu.
O posebne vrste vodi govorimo, kadar imamo v mislih nego. Takrat posegamo po vodici za čiščenje ali po kolonjski vodi, po ustni vodi ali vodici po britju.
Besedo »voda« pa slišimo in uporabljamo tudi v mnogih prenesenih pomenih, kot npr.: kadar kdo dela v svojo korist, pravimo, da napeljuje vodo na svoj mlin,
če počne kaj nekoristnega, nesmiselnega, je, kot bi nosil vodo v morje,
če koga tišči na malo potrebo, pa pogosto slišimo, da ga tišči ga na vodo.
Če se nam ne uresniči kakšen načrt, pravimo, da nam je ta padel v vodo.
Za ljudi, ki živijo v veliki revščini, pa pogosto slišimo, da živijo ob kruhu in vodi.
Kadar po TV gledamo posledice monsunskega deževja v JV Aziji, vidimo, da so cele vasi pod vodo.
Ker je življenje nepredvidljivo, plavamo včasih v razburkanih vodah, potem pa prijadramo v mirnejše vode.
Teritorialne vode pa so lahko celo politični problem, ki včasih sproži velike meddržavne napetosti.
Ne redko se zgodi, da kakšna novica sproži veliko neupravičenega razburjenja ali – pravi vihar v kozarcu vode.
Ostanite zdravi!
