Vstopim v našo lepotico, Gimnazijo Celje – Center, ki prazunje 101 leto. Povzpenjam se po stopnicah in nekaj mi prepreči, da bi hodila naprej. Ustavim se in moj nos me trmasto a prepričljivo vodi do učilnice za kemijo. Le zakaj?
Opazim čebre z vodo v katerih se namakajo zelišča in zdravilne rastline. Prijazna dekleta, ki vedo vse o zdravilnih učinkih me napotijo do prvega čebra in pravijo naj namočim roke vanj. Čudno, le zakaj? In povedo mi, da gre za Kneippovo pot, torej izmenjavo čebrov s toplo in hladno vodo,
kar blagodejno vpliva na prekrvavitev naših rok. V čebrih so se nahajali cvetovi in listi mete, melise, citronke, sivke, ognjiča in pehtrana. In tako sem naredila zeliščni tretma za svoje roke in jih ob koncu poti nahranila še s sivkinim oljem.
Plakat z veliko skodelico čaja na vratih učilnice, ki nam sporoča, da je čaj obred očiščenja, harmonije in spokojnosti ter pomeni spoštovanje, me je povabil, da to tudi izkusim. Učilnica, prej polna miz, kemijskih pripomočkov se je spremenila v ambientno urejen prostor za miren klepet ob čaju. Mize okrašene s čajnimi svečkami so kar vabile, da si postrežeš čaj, ga posladkaš z rjavim sladkorjem in dodaš nekaj kapljic limone. Za povrh pa pomočiš še kakšen piškot v čaj.
Upam, da ste tudi vi naredili kaj dobrega zase v zeliščnem kotičku in pokramljali ob vedno nepogrešljivem naravnem zdravilu-čaju.
že po naslovu uganem avtorja 🙂