Za vse, ki vas ne zanimajo uradna in morda suhoparna poročila o delavnicah in predavanjih… in se veselite navdahnjenega in pikantnega pisanja o dogajanju v Bangkoku. Moram vas razočarati. Garamo od jutra do večera, dijaki so enkratni, točni smo kot ura, razen tistih, ki kulturno niso navajeni točnosti. V hotelu smo ob 24.00 in iz hotela ne gremo brez Tajskega spremljevalca ter vsaj enega profesorja.
Na žalost je šok ob prehodu iz ohlajenih stavb na vlažno, vročo in s smogom obogateno realnost velemesta nekaj, kar se ne da opisati, lahko pa ga doživljaš v vsej polnosti znova in znova. Tudi to je žalostno.
Če malo bolj opišem mesto, nekateri Tajci pravijo, da v mestu živi 5 milijonov, drugi pa 10 milijonov prebivalcev, no stric Google pravi nekaj pod 10 milijonov. Bistveno je, da je prometni kaos v mestu enkraten in neponovljiv. Mesto nikoli ne zaspi, trgovina cveti in vsaj Tajec si želi kupiti avto, da bo lahko stal v gneči sredi mesta v svoji klimatizirani Hondi. Sicer pa je bila največja novica prvega dne dejstvo, da je tajski kralj najboljši univerzi v državi pred leti podaril ogromno zemlje, kjer sedaj stoji eno izmed največjih nakupovalnih območij v Aziji, Siam square. Posledično se rektor univerze lahko kopa v zlatu, pa mu ne zmanjka denarja za delovanje univerze i n to brez dodatnega penija države. Tako da predlagam privatizacijo naših podjetij s strani naših univerz in srednjih šol J. Rešitev je popolna. Sicer pa se v tem središču lahko kupuje in baranta na robu pločnika ob mestni vpadnici ali pa kupuje Maseratija v 6 nadstropju enega izmed trgovskih centrov. Želeli smo izbrati slednje, pa nismo vedeli, katero verzijo avtomobila bi kupili. Tako da smo odšli barantat.
Nazaj k resnim stvarem. Sporočam vam, spoštovani dijaki, da ste zamudili enkratno priložnost, da bi z izdelavo enominutnega filma na temo »drevo« potovali v avgustu na Kitajsko…..no le glasovati bi še morali za svoj izdelek večkrat, kot so to storili Litvanci. Torej ob naslednjem projektu čez dve leti le zberite pogum in voljo. Filme si lahko ogledate na youtubu pod iskalnim nizom “Little green film award”, slovenski so zelo dobri, enkratne so tudi Kitajske animacije.
[nggallery id=33]
Na delavnicah smo sicer lahko spoznali, kako smo si narodi, ki sodelujemo v projektu med seboj različni v dojemanju današnjega sveta in vendar hkrati tako podobni. Če skrajšam, Kitajci so pred dvema letoma ob izvajanju prvega projekta skromno govorili, da se Kitajska prebuja kot speč zmaj. No letos smo s strani študentov že slišali: USA and EU are going down…. :), seveda v neformalnem pogovoru. Ideološke debate o svobodi, komunizmu in podobnem jih za razliko od Slovencev in Litvancev ne zanimajo oziroma se o njih ne želijo pogovarjati, zanima jih razvoj, učinkovitost in rezultati. Tajci? Poklon kraljevi fotografiji pred predstavitvijo ali podelitvijo nagrad je bil tudi za vsega hudega vajene slovenske dijake skoraj preveč. Zato smo se v pogovoru z gostitelji raje osredotočali na projekte, ki jih privilegiran sloj družbe izvaja, da bi zmanjšal velike okoljske probleme države. Pojma izolacija stavbe pred vročino sicer ne poznajo, vedo pa da so bile hiše, ki so jih nekdaj praviloma gradili ob rečnih bregovih naravno hlajene z rečno vodo. Upanje torej še ostaja.
Sobotna predavanja bom preskočil, spoznanje več je le to, da je Tajska družba še bolj prepletena v daj/dam sorodstvenih povezavah, kot Slovenija. O ostalih temnih in nenavadnih plateh Tajske in njenih prebivalcev ne bom pisal, ampak bom raje poudaril prijaznost, pozornost in ustrežljivost Tajcev do vseh gostov. Glavna atrakcija današnjega dne pa je bil ogled kraljeve palače, budističnega templja ter vožnja po reki Chao Praya. Če bi povzel mnenje nekaterih obiskovalcev budističnega templja: kič na kubik, ampak lep kič. No vsekakor so stavbe vsaj meni delovale impozantno, vendar pa je po treh urah ogleda vsekakor bolj prijetno piti sok ali pivo in se v miru usesti na ladjico na Chao Prayi kot pa si ogledati še preostale templje in palače. Dan smo končali ravno tako in se odpeljali do našega hotela. Jutri je nov dan, reševali bomo gozd, naš predlog, da bi zmanjšali število delujočih klim namreč ni bil sprejet. Fotografije povedo več kot besede, zato dovolj o ogledih, končajmo z vremenskimi razmerami, temperatura v templju je bila višja za dodatnih 10 stopinj, tako da smo se kopali v…… . V Sloveniji dežuje ali sneži? Če ne dobim odgovora, se odpovem pisanju »bloga«, ura je namreč že spet dve zjutraj 🙂 :). Pa lahko noč.
Za Spletko z daljne Tajske, Miha Gartner, prof.
