OKROGLA MIZA NA TEMO HOMOFOBIJE
Mednarodni dan strpnosti (16. november) je spominski dan, ki ga je v Deklaraciji o načelih strpnosti razglasila Generalna konferenca UNESCO na svojem zasedanju 16. novembra 1995. Razglasitev je sovpadala s 50. obletnico nastanka UNESCA in podpisa Unescove ustave 16. 11. 1945. V ustavni preambuli UNESCA med drugim tudi piše: »Če naj se mir ne razblini, mora biti zgrajen na temeljih intelektualne in moralne solidarnosti človeštva.«
Že nekaj let zapored ta spominski dan obeležujemo tudi na GCC. Letos smo v sredo, 14. 11., izvedli okroglo mizo na temo homofobije, ki jo je pripravila dokumentarna ekipa našega gledališkega kolektiva Središče.
Vodja okrogle mize Aljaž Primožič, 3. b, je še pred začetkom dejal, da lahko »pričakujemo strpno debato, pogovor o stvareh, o katerih bi se morali pogovoriti že dolgo časa nazaj – homofobiji in o njenih vplivih v družbi. Ti znajo biti problem, ker je nestrpnost vedno v zgodovini pripeljala do dogodkov, ki si jih nihče ni želel. Zdi se mi, da smo kot ljudje že mimo te stopnje. Čas je, da se nam vklopi navigacija in nam pove, da preračunava, saj moramo iti v drugo smer.«
strpen stŕpen -pna -o prid., stŕpnejši (ŕ r̄) ki dopušča o določeni stvari drugačno, nasprotno mnenje, nazor: strpen človek, politik; biti strpen do drugače mislečih ljudi;
Neizpodbitno dejstvo je, da o strpnosti lahko govorimo le takrat, ko vanjo brezpogojno verjamemo vsi. Resnično upamo, da znamo vsi soustvarjalci pestrega šolskega in obšolskega utripa na GCC spodbujati medsebojno spoštovanje, razumevanje in sprejemanje – to so temelji strpnosti, prijateljstva in sodelovanja.
KAKO PA JE S STRPNOSTJO MED MLADIMI?
Okrogle mize o homofobiji se je udeležilo kar nekaj dijakov in profesorjev. Začela se je z zgodbo dijaka, ki je sam bil žrtev homofobije, razprava pa se je nadaljevala o samem pomenu homofobije, našem doživljanju ter o izkušnjah dijakov in profesorjev prisotnih na okrogli mizi. Dotaknili so se tudi rezultatov ankete, v kateri ste dijaki priznali, da za vas spolna usmerjenost prijateljev ni pomembna oz. bi jih sprejeli. Je pa zaskrbljujoče, da velika večina meni, da je položaj homoseksualcev v družbi zelo slab, vsekakor pa podatki kažejo, da jih mlajše generacije bolj sprejemamo kot starejše.
Ajda, članica raziskovalnega gledališča Središče, je k temu dodala:
»Med okroglo mizo smo prišli do zelo realnih zaključkov – da je družba navzven strpna, navznoter pa se bi bilo vredno se še malo zamisliti. Mladi veliko govorimo o strpnosti, hkrati pa ne moremo mimo nekih banalnih hib.«
»Vrednote smo zelo uspešno osvojili v svojem besednjaku,« pravi ravnatelj Gregor Deleja, čeprav meni, da nam »manjka znanja o vrednotnem obnašanju.«
Vodja projekta Aljaž Primožič je z okroglo mizo zadovoljen. Čeprav ni vedel, kaj točno naj pričakuje, se je pogovor odvil v pravo smer. »Nisem pričakoval takšnega odziva. No, po pravici povedano, sploh ne vem, kaj sem pričakoval … Sem pa zelo zadovoljen s samo razpravo.« Debata okrogle mize se namreč ni vrtela le okrog glavne teme, ampak se je dotaknila nestrpnosti v vseh pojavnih oblikah, svoje mnenje pa so podali tudi prisotni profesorji. »Zelo sem vesel, da so se pridružili tudi profesorji, predvsem pa, da so sodelovali in pripovedovali svoje izkušnje ter mnenja.«
Jure, dijak, ki se je udeležil okrogle mize, dodaja:
»Okrogla miza se mi je zdela zelo zanimiva, sploh zaradi tega, ker smo se dotaknili veliko področij, ne le homofobije. Všeč mi je bilo, da so se tudi profesorji vključili v debato in da smo rekli nekaj tudi glede šolskega sistema v povezavi s homofobijo. Vsi si namreč želimo, da bi bilo manj nestrpnosti, manj homofobije in manj negativizma.«
Okrogla miza na temo homofobije je eden izmed projektov šole, ki spodbuja mlade k izražanju svojega mnenja in pogovora o določeni tematiki, ki zna biti problematična oziroma sodi med tabu teme v družbi. Veseli smo, da nam šola omogoča tovrstne delavnice, okrogle mize ipd., saj širimo svoja obzorja. Verjamemo, da se tudi s pomočjo tovrstnih debat lahko zamislimo in oblikujemo realna in argumentirana mnenja.
