Novinarji z GCC smo v aprilu sodelovali s časopisom Novi tednik pri pripravljanju rubrike Mladi za mlade. Naš prispevek, naslovljen Vpliv prostora na učenje, ki ga objavljamo danes, si lahko preberete tudi v današnji tiskani izdaji Novega tednika.
Današnji način življenja in učenja, ki je po navadi pogojeno z usvajanjem ogromnih količin podatkov, mlade sili v to, da veliko časa preživijo v takšnih in drugačnih prostorih, ki so namenjeni učenju. Pa naj bodo to šolske učilnice, knjižnice ali pa domača soba oz. delovni prostor. Novinarji z GCC smo se odločili raziskati, kako različni prostorski dejavniki vplivajo na kvaliteto učenja in na ustvarjalnost dijaka.
Šolska svetovalna delavka Helena Maher Resinovič poudarja, da na učinkovitost učenja vplivajo štiri skupine dejavnikov, od fizioloških (telesno počutje, utrujenost, bioritem …), psiholoških (sposobnosti, motivacija, frustracijska toleranca …), socialnih (funkcionalnost družine, vrstniška skupina) do fizikalnih (temperatura, osvetljenost, hrup …). Torej kompleksna paleta različnih vplivov, ki se med seboj prepletajo in pogojujejo bolj ali manj učinkovito učenje. Pomen fizikalnih dejavnikov na uspešnost učenja priznavajo tudi dijaki sami. V anketi, v kateri je sodelovalo 240 dijakov Gimnazije Celje – Center, je kar 95 % anketirancev na vprašanje, če prostor vpliva na sposobnost učenja oz. na ustvarjalnost, odgovorilo pritrdilno. Glede na rezultat, da se kar 89 % anketirancev uči v svoji sobi, smo o tem, kako naj bodo opremljena naša delovna mesta, povprašali arhitektko, profesorico strokovnih umetniških predmetov na GCC, Majo Rak.
»Delovna površina ali pisalna miza osebe nam sporoča veliko. Predstavlja namreč ogledalo te osebe.« Na vprašanje o opremi delovnega prostora pa odgovarja: »Preprostega recepta za oblikovanje najbolj primerne, spodbudne delovne površine, ki bi pozitivno in motivacijsko vplivala na učinkovitost in storilnost dijaka, ni. Kljub temu si velja zapomniti nekaj osnovnih pravil – poleg primernega pohištva moramo biti pozorni tudi na primerno svetlobo (naravno in umetno), primerno temperaturo, barve, materiale …«.
Prof. Rakova poudarja pomen urejenosti delovne površine (pri večini dijakov je to pisalna miza) in zadostno količino prostora ob delovni površini. »Pomanjkanje prostora za shranjevanje vodi v nered, nepreglednost, zato je smiselno čim bolj racionalno izkoristiti prostor nad in ob pisalni mizi.« To potrjujejo tudi rezultati ankete. Četudi si le 17 % anketiranih redno ureja delovno površino in da jih le 22,4 % definira trenutno stanje »kot iz škatlice«, je kar 77 % dijakov mnenja, da se lažje učijo, če je njihova delovna površina pospravljena. Kot zanimivost podajamo še odgovor 62 % anketiranih, ki so stanje delovne površine opisali kot »ustvarjalni nered«.
Pomemben je tudi stol, na katerem sedimo, ko se učimo. Prof. Rakova poudarja, da mora biti udoben, predvsem pa mora nuditi zadostno podporo hrbtu. Kot zanimivost dodaja, da je slovit slovenski arhitekt Jože Plečnik za Narodno-univerzitetno knjižnico v Ljubljani namenoma načrtoval neudobne, lese in trde stole, saj je menil, da ležerno sedenje na udobnem stolu ne omogoča resnega in trdega dela. Pomembno je tudi osvetlitev delovnega prostora, pri čemer moramo stremeti k čim več dnevne svetlobe. Pri desničarjih bi ta morala na delovno površino padati z desne, za levičarje pa z leve. »Naravna svetloba je najbolj prijetna. Ko pa te ni dovolj, moramo imeti na ali ob delovni površini primerno svetilo, ki zagotavlja zadostno in primerno osvetlitev,« še dodaja. Predlaga, da prostor opremimo z nevtralnimi, pomirjujočimi barvami, ki poskrbijo še za dodatno razsvetlitev. Kljub raziskavam, ki ugotavljajo, da barve kot so rdeča, modra in rumena vplivajo na večjo storilnost, svetuje, da naj v delovnem prostoru ne bo preveč barv. Sama predlaga bele stene in dodaja: »Če obstaja možnost, pa izberite eno od sten in jo pobarvajte s sivo. Siva daje občutek miru in ravnovesja, prilagaja pa se tudi osvetlitvi z dnevno ali umetno svetlobo. « Tudi anketirani dijaki večinoma navajajo, da se najlažje učijo v prostoru z belimi, svetlimi (rumena, zelena), nežnimi in pastelnimi odtenki. Redkim ustrezajo močne in kričeče barve, kot sta na primer rdeča in modra.
Tako profesorica Rak kot profesorica Maher Resinovič poudarjata pomen temperature, ki naj bi se gibala med 20 in 24 stopinjami Celzija, nikakor več, saj nas previsoka temperatura nas uspava. Izpostavljata tudi odsotnost motečih dejavnikov kot so mobilni telefoni, računalniki, televizorji in pretirana dekoracija, saj ti zmanjšujejo zbranost pri učenju. Profesorica Maher Resinovič pravi: »Zbranost izboljša aktivno učenje, torej podčrtovanje, izpisovanje, postavljanje vprašanj, zato je bolje, če oseba med učenjem sedi (in ne leži, npr. udobno zleknjena na kavču),« a dodaja še: »Vsa zgoraj navedena priporočila so koristna, vendar se moramo zavedati, da vsaka oseba razvije svoj slog učenja; nenazadnje ni malo ljudi, ki so študij uspešno dokončali, pa so se učili na postelji, med goro pomešanih papirjev, v neredu in kupu motečih dejavnikov (hrup, mraz, mlajši bratje in sestre, konflikti v družini, itd.).«
Učenci in dijaki skoraj več kot polovico delovnega dneva preživimo v šoli, kjer so naše delovne površine prazne šolske mize, delovni prostori na trenutke turobne šolske učilnice, ki se v preteklih desetletjih niso pretirano spremenile. Morda je tudi to razlog, da se kar 42 % dijakov, ki so sodelovali v anketi, v šoli sploh ne more učiti, od tistih, ki pa se, se jih največ (32 %) uči v knjižnici. Ravnatelj GCC prof. Gregor Deleja na vprašanje o pomenu učnega prostora in zakaj ta še vedno ohranja konservativno historično podobo odgovarja: »Če izpostavim prostore poučevanja oziroma učilnice, je mogoče zanimiv pogled na ta del vzgojno-izobraževalnega procesa usmeriti v vprašanje, kako se mes seboj razlikujeta leti 1917 in 2017. Odgovor na to bi bil zelo kompleksen in predvsem dolg, če pa bi postavili vprašanje, kako se med sabo razlikujeta učilnici iz leta 1917 in 2017, pa je odgovor kratek – se ne, vsaj v grobem in v veliki večini primerov. Pustimo ob strani sodobne tehnologije in se osredotočimo na številna dognanja, ki koncentracijo povezujejo s kinestetičnimi dejavniki, izpostavljajo prekomerno sedenje, ki smo mu podvrženi v sodobni družbi, pomanjkanje gibanja, vpliv barv in zvoka na naše sposobnosti pomnjenja in povezovanja. Vse to v šolski prostor prodira zelo počasi – pa ne za to, ker ne bi verjeli ugotovitvam stroke, ampak predvsem zaradi tega, ker bi vse spremembe vplivale tudi na utečeno metodiko in didaktiko poučevanja in posledično na veliko število učiteljev vajenih varne in utečene rutine, ob tem pa tudi na vsebine, ki jih oblikujemo skozi učne načrte, da o nacionalnih preverjanjih znanja na osnovni in srednji stopnji niti ne izgubljamo besed.«
Se pa na Gimnaziji Celje – Center trudimo popestriti učni prostor. V eni izmed učilnic so zdaj namesto stolov fit žoge, ki pozitivno vplivajo na držo. Glede na anketo, so odzivi dijakov na to novost, zelo pozitivni. V lanskem šolskem letu smo v parku za šolo postavili tudi interaktivno učilnico na prostem, ki svojo pravo vlogo dobi v spomladanskih in jesenskih mesecih, dijaki pa so nad njo prav tako navdušeni. Ravnatelj Gregor Deleja dodaja še osebni razmislek: »Moje osebno mnenje je, da moramo biti na področju oblikovanja spodbudnih učnih prostorov in okolij proaktivni ne glede na to ali nas sistem pri tem podpira ali ne, zato se na GCC s počasnimi in varnimi koraki trudimo ustvarjati nove učne resničnosti, pa naj si bo to omogočanje izkustvenega učenja v šolskem parku, izbirna menjava stolov s fit žogami in pripravi načrtov za specialno učilnico namenjeno problemskemu in projektnemu pouku, za katero upam, da nam jo uspe uresničiti v kratkem času.«
Fizikalnih dejavnikov, ki vplivajo na kvaliteto učenja je ogromno in v vseh nasvetih, kako si urediti delovno površino in delovni prostor, se lahko mladostniki hitro izgubimo, s tem pa izginja tudi cilj, da bi delovni prostor moral spodbujati ustvarjalne pristope k učenju. Zato profesorica Maja Rak poudarja: »Če imate možnost, si ustvarite delovni prostor, ki bo edinstven, ki bo vaš, v katerem se boste dobro počutili in v njem preživeli čim več časa … V tem primeru se bo čas vedno našel tudi za učenje in ta čas boste lahko izrabili optimalno.«
