Veseli dan kulture

Kako
bit óčeš poet in ti pretežkó
je v prsih nosít al pekel, al nebo!

Stanu
se svojega spomni, trpi brez miru! 

France Prešeren

Mnogo ljudi sploh ne razume, kaj je kultura in kako pomembna je. Skozi stoletja so umetniki poskušali osvestiti Slovence, da bi se zavedali svoje kulture in jo spoštovali, vendar so vedno znova naleteli na težave. Spoprijemali so se z nerazumevanjem, drugačnostjo in nesprejetostjo ter v življenju zaradi tega tudi močno trpeli. Njihova dela pa so odraz te muke in želje, da bi spremenili mnenje drugih. Kot pravi tudi sam pesnik dr. France Prešeren – pesnik trpi, vendar je to tudi njegovo poslanstvo, breme in rešitev hkrati.

Kultura je na Gimnaziji Celje – Center velikega pomena in prav vsak lahko z drugimi deli svojo ustvarjalnost ter pomaga ohranjati kulturno dogajanje na šoli.

V spomin na Prešernovo rojstvo smo na naši šoli tudi letos priredili Veseli dan kulture, kjer so dijaki, ki so veliko prispevali h kulturnemu dogajanju na šoli in v Celju, prejeli Prešernova priznanja. Nagrajeni pa so bili tudi dijaki, ki so s svojimi sporočilnimi zgodbami tekmovali na natečaju za naj kratko zgodbo.

Letošnji prejemniki Prešernovih priznanj so:

Jasna Pinter, Maja Boček, Domen Gobec, Matic Pinter, Žiga Novak, Alen Križnik, Valentina Gobec, Sara Robnik, Špela Šket, Katarina Tadina, Maša Bornšek, Matej Brunšek, Matic Dokler, Lucija Cestnik, Jani Kamenik in Maruša Langus.

Za najboljšo kratko zgodbo so dijaki izglasovali Ni je več, zgodbo, ki je nastala pod peresom dijakinje Tamare Pušnik iz 2. J razreda. Najboljša po mnenju strokovne žirije pa je bila zgodba z naslovom Kot vse zgodbe, katero je napisala dijakinja Mia Jerovšek Kolenc, prav tako iz 2. J razreda.

Seveda pa so prireditev popestrile tudi glasbene in plesne točke. Poslušali smo uglasbeno Prešernovo pesem Vrba, ki sta jo pripravila Matic Dokler in Jaka Hliš, in ubrane zvoke Fantovske vokalne zasedbe. Ob plesni točki Eme Žurej smo prisluhnili tudi zgodbi Jonatan Livingston Galeb. Ta govori o mladem galebu, ki mu je bilo v življenju pomembno letenje, ni pa ga zanimala hrana, kot večino ostalih galebov. Ti ga niso razumeli in so ga zato izločili iz družbe, on pa je še zmeraj letel. Ni se odpovedal temu, kar je želel delati in kar mu je bilo pomembno, pa čeprav je bil zato drugačen od večine.