Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, saj praznujemo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Je praznik upanja in veselja, saj se je Jezus s vstajenjem rešil muk in trpljenja.
Velika noč je premakljiv praznik, ki ga praznujemo na nedeljo po prvi polni spomladanski luni. Tako jo lahko praznujemo med 22. marcem in 25. aprilom. Letos je ta datum v nedeljo, 12. aprila. Poleg velike noči pa praznujem še 4 druge velike dni:
Veliki četrtek je dan, ko je Jezus s svojimi učenci zadnjič jedel večerjo, mi pa to obeležimo z barvanjem pirhov.
Veliki petek je dan, ko velja strogi post. Na ta dan se številni odpravijo na različne križeve pote po Sloveniji.
Velika sobota je dan, ko kuhamo in pripravljamo jedi za blagoslov. To so predvsem ŠUNKA ali druga mesnina (Jezusovo telo), HREN (žeblji, s katerimi so Jezusa pribili na križ), PIRHI (Jezusova kri) in POTICA (Jezusova krona).
Velikonočni ponedeljek je dela prost dan. Na ta dan se spominjamo Jezusovega prikazovanja učencem na poti v Emavs, mi pa ga obeležimo z obiskom bližnjih in igrami s pirhi.
Veliko noč ima več simbolov. Mnogim najbolj poznan je zajec, ki predstavlja plodnost pomladi. Priljubljene so tudi bele lilije, s katerimi krasijo cerkve. V mnogih krščanskih državah pa je velika noč povezana tudi s podobo jagnjeta. Na tematskih razglednicah je pogosto upodobljen poleg križa in napisa »Agnus Dei«, kar pomeni Božje Jagnje.
V Sloveniji ob misli na ta dan pomislimo predvsem na blagoslov, barvanje pirhov in obisk bližnjih. Drugje po svetu pa imajo kljub slavljenju istega čudeža zelo različne običaje. Tako Norvežani med velikonočnimi prazniki množično tečejo na smučeh in si ogledujejo kriminalke, Slovaki svoje ženske polivajo z vodo, Italijani se družijo na družinskih izletih, Rusi pa z nohti trejo rdeča jajca.
Ko smo že ravno pri rdečih jajcih, ali ste vedeli da ima ta barva tudi pomen? Sprva so bila jajca le rdeče barve, na kar kaže tudi sam izraz pirh«. Je soroden izrazu »piros«, kar v madžarščini pomeni rdeča barva, v grščini ogenj, češka beseda »pyreti« pa pomeni pordeti. V Prekmurju pirhom pravijo remenice, kar izhaja iz besede rumen, kar v prekmurskem narečju pomeni rdeč.
Sedaj pirhe barvamo predvsem z umetnimi barvami, ki jih kupimo v trgovini, mnogi pa še vedno prisegajo na naravno barvanje. Najbolj osnoven način je barvanje s čebulnimi listi, a tudi z drugimi naravnimi načini lahko dosežemo pestro paleto barv. Modro barvo lahko dosežemo z borovnicami, rdečo lahko dobimo z rdečo peso, malinami, ribezom ali posušenimi svetovi hibiskusa, s špinačo lahko dobimo svetle odtenke zelene, s korenjem ali kurkumo pa rumeno.
Za konec pa je tukaj še nekaj zanimivih dejstev:
- Največje velikonočno jajce na svetu se nahaja v mestu Vegreville v provinci Alberta (Kanada). Tehta skoraj 2 toni, dolgo pa je kar 8 metrov.
- Podarjanje obarvanih jajc sega že v čas pred Kristusom, ko so si Egipčani in Perzijci v praznovanje zgodnje pomladi izmenjali jajca in si medsebojno zaželeli plodnost.
- Najdražjo in najbolj slavno velikonočno jajce je izdelal draguljar Karl Faberge. Naročil ga je cesar Alexander III, v čast svoje žene Marije. Vsako jajce je nastalo iz zlata in dragih kamnov, v notranjosti pa je bilo nujno presenečenje, kot na primer majhen zlati piščanec.
Čeprav se vsako leto po svetu za veliko noč kupi vsaj 20 milijard dolarjev vrednih daril, pa upam, da boste letošnje še toliko bolj mirne in posebne velikonočne praznike izkoristili lepo, v krogu svojih bližnjih.
