Približuje se 8. februar, na katerega je leta 1849 umrl eden od najbolj uspešnih pesnikov na slovenskem, France Prešeren. Prešeren se je rodil 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem. Po uspešno zaključenem študiju na dunajski pravni fakulteti se je vrnil v Ljubljano, kjer je delal kot odvetnik. V tem času je napisal večino svojih pesmi, pri pisanju katerih ga je pomembno usmerjal prijatelj Matija Čop. Prešeren je prvi Slovenec, ki se je po kakovosti svojega pisanja lahko kosal s sodobniki po Evropi, kjer je tedaj vladala romantična usmeritev. Življenjska pot pesnika, nesrečno zaljubljenega v bogato Primičevo Julijo, ki ji je posvetil Sonetni venec in nekatere druge ljubezenske pesmi, je bila polna raznovrstnih preizkušenj. Njegovi prijatelji so umirali eden za drugim, kot pesnik pa v času svojega življenja ni bil priznan. V zadnjih letih življenja se je vse bolj soočal z malodušjem in težavami z alkoholom, ki je nazadnje povzročil njegovo smrt. 8. februar tako že od leta 1945 velja za Prešernov dan, ki je osrednji slovenski kulturni in državni praznik – dela prost dan v Republiki Sloveniji. Na ta dan poteka osrednja državna proslava, na kateri podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju umetnosti v Sloveniji.
Poklonili smo se mu tudi na GCC. V sredo, 3. 2. smo v Osrednji knjižnici Celje priredili slovensko-rusko čajanko, s katero smo naredili kratek uvod v kulturni praznik. Dijaki, ki se na GCC učijo ruščino, so brali pesmi slovenski pesnikov ob spremljavi glasbenikov Glasbene šole Celje, prevedene v ruski jezik, nato pa so o kulturi poklepetali še ob čaju in pecivu. Danes pa smo pripravili program pod imenom GCC ima talent. Na njem se je predstavilo več razredov s točkami, ki so obudile več Prešernovih del in del mnogo drugih pisateljev.
Uvod v ta dogodek se je začel z recitiranjem Prešerna in njegove himne, nato pa se je več razredov predstavilo z raznimi kratkimi dramskimi igram, recitiranjem Prešernovih pesmi, petjem, humorističnih upodobitev oseb iz Prešernovih del ter mnogo drugih.
Za na konec pa smo mikrofon prepustili tudi ravnatelju Gregorju Deleji, ki nas je opomnil kaj sploh je kultura. Je skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja vendar ima še veliko večji pomen. Dandanes ljudje večkrat pozabimo, kako pomembna je v resnici in, da se z njo srečujemo vsak dan. Brez nje nebi bilo naroda, ne bi bilo Slovencev. Po besedah ravnatelja – človek brez kulture je človek brez glave.
