Skupina sedmih MEPI-jevcev z imenom Sedem malih slončkov je med 29. 7. in 1. 8. uspešno prestala in zaključila zlato kvalifikacijsko odpravo na področju angleškega nacionalnega parka Lake District. To je prva skupina z Gimnazije Celje – Center, ki je opravila obe odpravi, poskusno in kvalifikacijsko, na najvišji zlati stopnji programa Mepi.
Skupina sedmih zdajšnjih in nekdanjih dijakov GCC, članov prve generacije MEPI-ja, se
že od januarja 2017 naprej, ko so prejeli priznanja za opravljeno srebrno stopnjo, uspešno spopada z aktivnostmi na zlati stopnji tega programa. V začetku julija so uspešno opravili poskusno zlato odpravo na področju Kamniško-Savinjskih Alp, za kvalifikacijsko odpravo pa so se odločili, da jo bodo opravljali v domovini MEPI-ja (ang. Duke of Edinburgh’s Award), Veliki Britaniji. To jim je seveda predstavljalo še toliko večji izziv in naredilo njihovo zlato stopnjo res posebno. Soočili so se z načrtovanjem poti na neznanem terenu, zbiranjem donatorskih in sponzorskih sredstev ter organizacijo celotnega poteka odprave kot tudi vseh dodatnih dejavnosti, za katere jim v Sloveniji ni bilo potrebno skrbeti (prevozi, prenočitve …).
V napetem vzdušju zadnjega dne pred odpravo, so se MEPI-jevci intenzivno pripravljali na njihov največji izziv do sedaj – zlato kvalifikacijsko odpravo. Prevzeli in preizkušali so opremo (šotore, spalke …), pregledovali karto, ki je v prihodnjih 4 dneh postala njihova najboljša prijateljica, in poslušali še zadnje nasvete svojih mentorjev. Večino dneva so namenili pazljivemu pakiranju, vzeti so morali le najnujnejšo opremo, da nahrbtniki ne bi bili pretežki, in načrtovanju obrokov.
V zgodnjih jutranjih urah sobotnega jutra (29. 7. ) so jih znani zvoki budilke prebudili in naznanili začetek odprave. Z ogromnimi nahrbtniki so se zlatniki najprej odpravili na avtobus, ki jih je iz Carlisla, mesteca, kjer so preživeli prve tri dni v Veliki Britaniji, popeljal do uro oddaljenega Keswicka, kjer je bilo izhodišče njihove odprave. Ob 10.00 se je ta tudi uradno pričela. Po začetnih težavah z orientacijo po mestu, so kmalu prišli na pravo pot. Skupno jih je čakalo 80 km, ki so jih morali prehodili z 20-kilogramskimi nahrbtniki. Izven civilizacije, na poteh v neokrnjeni naravi, so jih pričakali neverjetni razgledi in prečudovita pokrajina. Vso lepoto je po besedah MEPI-jevcev malce zameglil ves napor, tako fizični kot tudi psihični, s katerim so se soočili v teh 4 dneh. Vsi so mnenja, da je b
ila to brez dvoma njihova najtežja odprava, ki pa je bila po drugi strani tudi primerna najvišji stopnji programa MEPI. Najhujši se jim je zdel ravno drugi dan, ko so od začetne do končne točke potrebovali kar 13 ur hoje, s polurnim postankom za kosilo. V štirih dneh so se soočili s slabim vremenom, dežjem in vetrom, strmimi vzponi in spusti, padci, bolečinami, žulji, dobro in slabo voljo. Spanje v šotorih je bilo oteženo zaradi močnega dežja, ki jih je budilo vsako noč, hoja pa na trenutke neznosna zaradi ogromnih količin vode. Kljub vsemu pa so v torek, 1. 8., še pred napovedanim prihodom na končno točko odprave, mesto Keswick, prikorakali nasmejani. Sicer izmučeni, a zadovoljni in ponosni, da so opravili to težko, a nepozabno preizkušnjo.
Po odpravi so nam zaupali svoje prve vtise.
Mepiju sem se pridružila, ker sem si želela preizkušati nove stvari in spoznati nove ljudi. V teh treh letih sem pridobila veliko novih izkušenj in novih prijateljstev, te vezi pa se z vsako odpravo krepijo. Zdi se mi, da je bila naša zadnja odprava posebna, saj je od nas zahtevala veliko več organizacije in truda. Čeprav me do zaključka zlate stopnje čaka se veliko dela, vem, da je večji del že za mano. Vse skupaj je bilo zagotovo lažje zaradi nase super skupine, saj se med seboj vedno podpiramo in vzpodbujamo.
– Tanja Knez
Recept za zlato glavno odpravo: dež, dež, veter, vzpon, spust, vzpon, spust, kamni, voda, žulji, makaroni, dež, palerina, veter, sonce, 23 kilometrov na dan in 20 kilogramov težek nahrbtnik. To je preverjen recept za neverjetno izkušnjo polno izzivov, smeha in dogodivščin, ki te naredi psihično in fizično močnejšega in bogatejšega za nove zgodbe. Vmes se pomešajo negativne in pozitivne misli ter spodbudne besede ljudi v tvoji ekipi, brez katerih si ne moreš predstavljati odprave. Ljudi, ki te vodijo samo naprej. Ko poskusiš ta recept, si pripravljen na vse. Za kar misliš, da včasih ne bi zmogel, sedaj lahko. S skupino si še bolj povezan, spremeniš se in posledično prilagodiš, da vse deluje za razmere, v katerih se znajdeš.
– Janja Skarlovnik
Na odpravi mi je bilo zelo všeč. Imel sem veliko energije, česar včasih nisem pokazal. Njihove gore po višini niso proti našimi nič, ko pa začneš hoditi pa kmalu ugotoviš, da so enako, če ne še bolj zahtevne. Nekaj časa bom še potreboval, da se zavem, da sem odpravil vse odprave v programu MEPI.
– Rožle Stajner
Štirje kreativni haikuji 😉 :
Škrop, škrop, škropota.
Pred in za pot(OK?) se vije,
slončki grejo pred!Ovčka iztreblja.
Mi pa 25 kg štuporamo
nimamo dosti.Kam? Na kamen kam.
Podplat na kamen gori,
dežek ne gasi.Visoko oblak.
365 m višinske razlike.
Dosti za letos.– Nejka Pažon
Zlata kvalifikacijska odprava je bila polna novih, težkih, nepričakovanih izzivov, smeha, napora in izkušenj. Kot prava MEPI ekipa smo odšli izven cone udobja in v težkih razmerah preživeli štiri deževne dni na področju Lake Districta, kjer je pravi raj. S tem smo premagali verjetno najtežjo preizkušnjo in doživeli vrhunec programa. Spoznala sem, da je s trdno voljo in trudom mogoče doseči mnogo več, kot si drznemo predstavljati. Le upati si moramo in imeti ob sebi prave prijatelje in mentorje.
– Mojca Oprčkal
Zlata odprava je bila zagotovo eden mojih največjih izzivov do sedaj. Naporna trasa po nepoznanem terenu, nehvaležno vreme, težki nahrbtniki. Vse to nas je poleg žuljev in bolečin čakalo v teh 4 dneh. Po drugi strani pa so neverjetna pokrajina, res prelepi razgledi, neverjetni odtenki zelene in prijazni ljudje odtehtali ves napor in trud, ki sta bila vložena. Najbrž bom potrebovala še kakšen dan ali dva, da bom v celoti dojela, kaj smo dejansko naredili in preživeli, a prihod na cilj bo zagotovo ostal trdno zasidran v moj spomin. Občutek, da si končal nekaj tako fizično in psihično napornega, je neprecenljiv. To je bila res nepozabna izkušnja, ki jo je bilo čudovito deliti s prijatelji in neverjetnimi mentorji, ki so nas vseskozi podpirali.
– Tina Krulec
MEPI je zabava. A še zdaleč ne samo to. Solze jeze, bolečin in obupa spremljajo mepijevca skozi njegovo pustolovščino. Verjamem, da je potrebno vsaj malo nelagodja, da je trud zares cenjen in poplačan. In tako je bilo na naši odpravi. Tudi muke in trpljenje. A brez tega se preprosto težko zaveš, kaj vse si premagal in kakšen izziv si uspešno prestal. Občutek ponosa se prepleta s hvaležnostjo za neuničljivo ekipo in čevlje. Oboji so spremljali moje dobro premišljene korake kot tudi tiste, ki so nam predstavljali le še dodaten izziv. Tudi MEPI-jevci namreč “stopimo” v prazno. 😉
– Špela Ravnikar
MEPI-jevcem, ki pravijo, da jih je celotno odpravo motiviral spodnji citat, iskreno čestitamo in jim želimo uspešen zaključek preostalih področji, ki jih ločijo do opravljene zlate stopnje.
»If it was easy, everyone would do it!«
– Eric Thomas
Fotografije z odprave si lahko ogledate tukaj.
Pingback: MEPI odkriva Lake District | Sledko