LEO klub Mavrica je v petek, 7. decembra 2012, v Celjskem domu priredil dobrodelni koncert. Z vstopnicami so zbirali denar za nakup novega invalidskega vozička za člana Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske.
Glavna zv
ezda koncerta je bil vsem dobro znani Celjan in interpret odličnega jazzista Raya Charlesa, Uroš Perič. Temperamentnega pianista je spremljala zasedba Up Orchestra. Po božičnem uvodu se mu je pridružila njegova »sveta trojica« – The Pearlettes, trio ženskih glasov. Slavnostna gostja večera je bila Nuška Drašček, nekdanja pevka zbora Perpetuum Jazzile.
Neverjetna glasba, ki so jo ustvarjali nastopajoči, je navdušila občinstvo, prav tako tudi energija, ki jo je izžareval Uroš Perić. LEO klub je na dobrodelni koncert uspel privabiti toliko ljudi, da so del izkupička namenili za plačilo šolske malice socialno ogroženim otrokom iz celjskih osnovnih šol.
Za vse radovedneže in oboževalce smo z Urošem Peričem opravili tudi intervju.
1. Svet vas pozna kot interpreta Raya Charlesa. Kdaj in kako ste se navdušili za njegovo glasbo?
Že od malih nog sem rad poslušal »evergreene« in ameriško glasbo. Igral sem klavir in poslušal veliko glasbe. Od vseh izvajalcev se mi je Ray nekako najbolj usedel v srce. Pravzaprav je najbolj ustrezal mojemu slogu. Vesel sem, da lahko nadaljujem njegovo delo – seveda v novem času. Tej glasbi sem dodal svojo energijo, svoj stil in nastala je prijetna sinergija, s čimer sem zadovoljen.
2. Ste med odraščanjem poslušali le glasbeno zvrst, s katero se ukvarjate, ali ste poslušali tudi druge zvrsti?
Da, rad sem poslušal jazz, blues, soul, gospel, country, že ko sem bil zelo mlad. Ko sem se na primer odpravljal v disko s prijatelji, sem med 
britjem in oblačenjem poslušal Nata Kinga Cola. Logično pa je, da sem poslušal tudi druge zvrsti. Moja mama in oče sta iz Srbije, kar pomeni, da sem si tudi to glasbo rad vrtel in se nekako našel v njej.
3. S katerim glasbenikom najraje sodelujete?
Tukaj je vrsta skoraj neskončna … V svoji karieri sem sodeloval z mnogimi glasbeniki in večinoma sem jih sam zbiral, se pravi, da sem vedel, kakšno glasbo imajo radi in kako se predajajo glasbi. Logično je, da zelo rad sodelujem s svojim bendom in z njim smo postali že kot družina. Vedno mi je izziv nastopati s kakšno tujo glasbeno eminenco, ne smem pa tukaj izvzeti našega Primoža Grašiča, ki ga obožujem kot glasbenika in prijatelja.
4. Ste ljubitelj angleških kriminalk. Si dobro kriminalko raje ogledate ali preberete tudi kakšno klasiko Agathe Christie? Imate najljubšega detektiva?
Ko sem bil mlajši, sem prebral vsa dela Agathe Christie in Arthurja Connana Doyla, ki so se dala dobiti po naših knjižnicah. Potem ko je televizija BBC začela snemati filme in nadaljevanke, adaptirane po knjigah, sem postal zbiratelj tudi teh. Moj najljubši detektiv je definitivno Hercule Poirot.
5. Vaš nastop na dobrodelnem koncertu je v današnjem času krize izredno dobrodošel. Se kriza izraža tudi v glasbeni industriji?
Seveda se izraža. Če narod nima denarja za življenje, ga tudi za glasbo ne bo imel, kar je logično. Vedno manj je zaključkov podjetij. Koncerti so se zdesetkali. Moji kolegi tarnajo, da ni koncertov in da težje napolnijo dvorane. Vsi smo morali znižati ceno. Marsikdo, ki se je prej ukvarjal samo z glasbo, zdaj ne more več preživeti in se mora lotiti še kakšnega drugega dela. Sam, hvala bogu, delam tudi po tujini in se nekako izide. Vem pa, da prihajajo boljši časi.
6. Čeprav v zadnjem času preživite veliko časa v tujini, ste dobro seznanjeni s trenutnim položajem v Sloveniji. Ste se že udeležili kakšnega protesta?
Nisem se jih udeležil, ker sem delal takrat, ko je bil v Celju. Sicer pa prav uživam, ko jih gledam po televiziji. Mislim, da je v vsakem mestu premalo ljudi šlo na ulice. Slovenija je imela skozi zgodovino tako ali tako zelo malo uporov znotraj države. Narod golta in golta in to mi ni jasno. Ko grem na kavico, se vsi pogovarjajo o tem, da imajo dosti vsega, vsi kritizirajo, ampak ne protestirajo tako kot drugod po svetu. Ne glede na to, kako skorumpirana je naša država, bi lahko bil dolg in velik protest rešitev.
7. Kakšen je veš pogled na kulturno življenje v Celju in v Sloveniji?
Nič kaj pozitiven. Celje je specifično mesto, kjer kultura nima velikega pomena, na primer med tednom se skoraj nič ne dogaja. Mislim, da je zelo težko privabiti Celjane s kavčev. Če pogledam širše po Sloveniji, pa se dogaja marsikaj, ampak občutno premalo v primerjavi z drugimi prestolnicami po svetu. Tudi ministrstvo za kulturo nas vedno manj podpira in v tem se odraža slovenski pogled na kulturo.
//
