Trema je, samo ne tolikšna, kot bi bila, če bi na odru stal sam

V petek, ko je potekala že tradicionalna prireditev Naših 100+2, je bilo na prizorišču videti mnogo nasmejanih in razigranih obrazov. Pestro dogajanje na odru je poživilo vzdušje, midve pa sva spregovorili nekaj besed z nekaterimi izmed nastopajočih.

Po nastopu sva na prizorišču ujeli tri člane FaVoZe, Žana Koštomaja, Jureta Macuha in Nejca Gerečnika.

Ali občutite kaj treme, ko nastopate?

Žan: Vsakič.

Jure: Jaz v bistvu že ne več, sem namreč eden izmed veteranov v Fantovski vokalni zasedbi. Mislim, da v bistvu noben od fantov, četudi je Žan rekel drugače, ne občuti take grozne treme, ko dejansko pride do nastopanja. To pa zato, ker smo zelo samozavestni glede naše forme, glede naših izkušenj in konec koncev tudi glede naših izdelkov, ki jih predstavljamo publiki.

Nejc: Trema je, samo ne tolikšna, kot bi bila, če bi na odru stal sam. Če nastopaš z ostalimi, se lahko vsaj malo zaneseš nanje.

Kaj pa vaje? Se velikokrat dobite po pouku, med poukom?

Jure: Ja, zahtevamo veliko resnost pri izvedbi vaj in na splošno pri prisotnosti na dogodkih, na katerih sodeluje FaVoZa.

Šli ste na turnejo v Srbijo ter Bosno in Hercegovino. Kako občutek je bil, ko ste si delili avtobus z dekleti iz DPZ? So potovanja z avtobusom naporna za vas?

Jure: Vsekakor je to nova izkušnja, deliti prostor z dekleti in ne imeti dveh sedežev zase. Je pa vsekakor izkušnja tudi zanimiva, dekleta so pokazala pevsko vnemo ob nepredstavljivi uri, to je ob 5.30 zjutraj, ko recimo jaz še govoriti ne morem. Vsekakor nas zmeraj spremlja glasbeni duh.

Ste fantje kdaj vrnili dekletom za to jutranjo budnico ob tako zgodnji uri?

Nejc: Ne vem, ker sem jaz ob šestih navadno šele hodil spat.

Slišali sva že, da se oseba počuti, kot da ni iz tega sveta, da je fenomenalno, da pravzaprav takrat pozabiš na vse. Kakšen občutek imate pa vi, ko stojite na odru in vidite množico, ki vas gleda?

Jure: V prvi vrsti se zmeraj počutim izjemno ponosno, da zastopam GCC. Naša sestava skozi petje prikazuje tudi duh naše šole, zmeraj pozitiven in zmeraj pol energije.

 

Zasledili sva tudi bobnarja skupin The Šlagers in Z3ro Z3ro, Nejca Tevža.

Imaš po navadi kaj treme, ko nastopaš?

Nimam.

Kaj pa, če bi bil na odru sam, bi jo potem imel?

Verjetno tudi ne … Če bi nastopal samo z bobni, potem ne, če bi moral početi kaj drugega, pa bi najbrž res imel tremo.

Poješ tudi?

Ne, samo bobne igram, pa pri himni sem repal zraven.

Kako si se pa ti počutil, ko si si delil avtobus z dekleti iz DPZ?

Smo bolj kot ne spali pol poti, tako da sploh ni bilo take panike.

Kako se pa ti počutiš, ko si na odru?

Takrat, ko igram bobne, sem čisto v drugem svetu. Občutek je tak, kot da sem zadet.

Bi rad razen bobnov igral še kaj drugega ali morda celo pel?

Igram tudi kitaro, želje po petju pa nimam, zaenkrat sem najbolj navdušen nad bobni.

 

Tea & Maša

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja