Mladi literati z Gimnazije Celje – Center bodo 14. 6. z glasbeno-literarnim večerom in prvo projekcijo v GCC letnem kinu v šolskem parku javnosti predstavili drugo številko literarne revije Podstrešje
Za sklep letošnjega šolskega leta bomo na GCC bogat kulturni utrip zaokrožili z izdajo nove literarne revije Podstrešje in prvo projekcijo v GCC letnem kinu, novem projektu Dijaške skupnosti, ki bo letos mestni poletni utrip dopolnil s štirimi vrhunskimi filmskimi predstavami.
V četrtek, 14. 6., bo ob 20. uri luč sveta v parku za GCC (oz. v šolski knjižnici, če bo slabo vreme) ugledalo 38 literarnih prispevkov 28 mladih avtorjev ter ilustracije tretješolke likovne gimnazije Nine Šafranko, ob 21. uri pa bo se bo literarno-glasbeni večer prevesil v filmskega.
Na prvi predstavi letnega kina GCC, ki nastaja v sodelovanju z Mestnim kinom Metropol, bo predstavljena kanadsko-francoska drama Ženska, ki poje. Predstave bodo še 16. 6. (Dvojina), ko je GCC tudi eno izmed prizorišč Poletne muzejske noči 2018 ter 19. 6. (Nikogaršnja zemlja) in 21. 6. (Daj mi, no). V primeru slabega vremena letni kino odpade. Več pa si lahko preberete tukaj.
V Podstrešju 2018 so zbrane najboljše literarne stvaritve dijakov, ki del svojega ustvarjalnega časa namenjajo raziskovanju slovenske besede skozi pesmi, kratke zgodbe in eseje. Sicer je literarna revija, ki ji urednikuje celjski pesnik in igralec Kristan Koželj, mentor slam krožka na GCC, naslednica Utripa, ki je nekoč na šoli skrbel za redne izdaje dijaškega leposlovja. Prispevki so bili izbrani na podlagi pomladnega razpisa in dijaškega natečaja za naj kratko zgodbo, ki ga na GCC pripravijo vsako jesen. Tokrat so k sodelovanju povabili tudi gostujoče avtorje s I. gimnazije v Celju in Gimnazije Bežigrad. Revija bo izšla s podporo projekta RaST (razvojno središče talentov), ki ga koordinira II. gimnazija Maribor, na pot pa jo bo 14. 6. pospremila posebna gostja večera, ga. Ifigenija Simonovič, predsednica slovenskega PENa.
Na vprašanje, od kod naslov nove revije, je ob izidu prve številke leta 2017 odgovorni urednik odgovoril takole:
Zaradi tiste skrivnostnosti, ki jo vsak izmed nas začuti, ko se uzre proti nebu. Zaradi simbolike prostora, kjer pod tono prahu živijo spomini. Zaradi glasne tišine, ki izpolnjuje prostor med traverzami v mladih glavah in čaka, da jo slišimo.
Vabljeni! 🙂