SUPER HRANA ZA MOŽGANE
1. – 6. april 2019
Že tradicionalno prvi teden v aprilu na GCC posvečamo zdravju. Pa ne le za to, ker smo aktivni člani mreže Zdravih šol, ampak tudi kot Unesco šola, ki tako obeležuje svetovni dan zdravja 7. april. Vsako leto si postavimo drugačno temo in letošnje leto je to super hrana za možgane. Sledko in Dijaška skupnost sta se tako povezala z našo mlado raziskovalko Ano Čeperlin iz 2. c, ki pri izbirnem predmetu raziskovalno delo preučuje vpliv prehrane na kognitivne sposobnosti, ter z znano slovensko nutricionistko Mojco Cepuš (BEFIT), ki je za nas pripravila številne akcije, ki bodo ta teden potekale na šoli. Vabimo vas, da se jim pridružite. Sicer pa bodo dijaki predšolske vzgoje letos teden zdravja uvedli že na tradicionalnem Vrtiljaku, tokrat z otroki iz Vrtca Zarja, ki se bo zavrtel v četrtek, 28. 3., ob 17. uri v Celjskem domu.
V nadaljevanju najdete koledarček dogajanja v Tednu zdravja 2019, povezave do e-prijavnic za različne aktivnosti (rok: 28. 3. 2019), še posebej lepo pa vas vabimo, da NAJKASNEJE DO 25. 3. 2019 odgovorite na kratko anketo, ki jo najdete na povezavi https://forms.gle/w2EaF4khLM6dCKZR6 in na istem linku oddate tudi kakšno vprašanje za torkovo predavanje o super hrani.
Ponedeljek, 1. april 2019
Odprtje info točke in stojnice z živili, ki dobro vplivajo na naše možgane v 1. nadstropju (pred upravo). Na stojnici boste do konca tedna našli tudi zanimiva dejstva, opise in recepte.
Torek, 2. april 2019
07.05 – 07.50, plesna dvorana v kleti: MEDITACIJA s prof. Majdo Kamenšek Gajšek.
Naučiti se, kako meditirati, je nekaj najboljšega, kar lahko znate v življenju, saj imate moč, da sami bistveno okrepite svoje fizično in psihično zdravje.
Največje število udeležencev je 20. Če bo prijav več, bomo ponudili še alternativne termine. Obvezne prijave na povezavi https://forms.gle/PXnTLPZqPdAh7ho38 do 28. 3. 2019.
11.30-13.00, MA4: SUPER HRANA ZA MOŽGANE, predavanje nutricionistke Mojce Cepuš in njene ekipe iz podjetja BEFIT. Predavanja naj se udeleži vsaj po 1 predstavnik iz razreda oz. vsi zainteresirani dijaki. Ne pozabiti odgovoriti na anketo, ki jo najdete na povezavi https://forms.gle/w2EaF4khLM6dCKZR6 in postaviti kakšno vprašanje, ki vas zanima. Rok za oddajo odgovorov: 25. 3. 2019.
Sreda, 3. april 2019
07.05 – 07.50, šolska knjižnica: MOČ JE V NAS SAMIH (zvočna kopel in aktivacija notranje moči) s prof. Barbaro E. Hernavs.
Današnji ritem šolskih in obšolskih obveznosti nam velikokrat preprečuje, da bi se zazrli sami vase, začutili potrebo po obnovitvi življenjske energije in prebudili vse tisto kar je dobro in vredno v nas. Mogoče tudi zaradi tega, ker ne vemo, kako to narediti, mislimo, da je to povsem nepotrebno in da preprosto nimamo časa še za kaj takšnega. Na našim srečanju bomo vadili preproste in osnovne tehnike dihanja, se prepustili blagodejnemu vplivu aromaterapije na naše telo, spodbujali točke »dobrega počutja« na glavi, dlaneh in stopalih ter se prepustili zvočni masaži s himalajskimi posodami in gongom. Vse čas pa bomo uravnovešali življenjsko energijo Či tudi z masažo po meredianih in vajami Či-gonga.
Največje število udeležencev je 10. Če bo prijav več, bomo ponudili še alternativne termine. Obvezne prijave na povezavi https://forms.gle/yMyyUvFik5GF3BGZ8 do 28. 3. 2019.
07.05 – 09.30: zdrav zajtrk v avli šole (Čokoladni chia puding) – izkusite primer zdravega, energijsko polnega zajtrka, recept pa kmalu objavimo na Sledku.
10.30 – 11.10, stara telovadnica: INTERVALNA VADBA s prof. Špelo Sešlar – ta sicer poteka vsako sredo, a za vse tiste, ki še niste poskusili oz. si niste upali poskusiti, je teden zdravja pravi čas, da to popravite in se razgibate tako, da boste s primerno prehrano zagotovili, da bodo vaši možgani delovali s polno močjo!
Četrtek, 4. april 2019
09.30 – 09.55 (3., 4. letnik), 10.20 – 10.45 (2. letnik), 11.10 – 11.35 (1. letnik): ZDRAVA MALICA V ŠOLSKI KANTINI; že tradicionalno ste ta dan vsi odjavljeni od redne šolske prehrane oz. imate čisto vsi (tudi tisti, ki ne malicate v šoli) možnost brezplačno zaužiti zdrav dopoldanski obrok. Na izbiro so trije različni meniji: topel mesni obrok (mesni polpeti z zelenjavo, rižota z grahom, solata), vegetarijanski obrok (mešana solata s pečena bučo v pečici, fižolom) in »suhi« obrok (polnozrnata tortilja s surovo zelenjavo). Tudi te recepte bomo objavili na Sledku.
Na zdravo malico se prijavite pri razrednih predsednikih (vpis v poseben seznam). Ti morajo prijave oddati prof. Marjani Turnšek NAJKASNEJE do 28. 3. 2019.
11.30 – 13.30, Savinjsko nabrežje-Mestni gozd-Polule: TEK TREH GIMNAZIJ; že tretjič zapored bo v Celju potekal rekreativni dogodek, ki bo povezal tri celjske gimnazije. Letošnje leto ga organizira GCC, prijave pa zbira prof. Špela Sešlar.
Petek, 5. april 2019
Zaprtje info točke in stojnice v 1. nadstropju, objava slastnih receptov in poročila na Sledku. Sodelovanje zasedbe The Šlagers na strokovnem posvetu o zdravju, ki ga NIJZ pripravlja v Narodnem domu Celje.
Sobota, 6. april 2019
Sodelovanje ekipe Zdrave šole GCC na občinskem dogodku ob svetovnem dnevu zdravja s stojnico v mestnem jedru (09.00 – 12.00) in nastopom pevke Ize Robavs in pianista Žiga Žvižeja na prireditvenem odru na Glavnem trgu (10.20). Vljudno vabljeni!
Za navdih in motivacijo, pa objavljamo še del uvoda v raziskovalno nalogo o vplivu prehrane na možgane naše drugošolke Ane Čeperlin …
»V otroštvu so nam starši in učitelji nenehno ponavljali, naj jemo veliko orehov, lešnikov, bučnih semen in fižola. Zdravnik pa nas je po dvorišču »lovil« z žlico ribjega olja. Rekli so, da je vse to za naše mlade možgane in da bomo zaradi tega bolj pametni. Danes vemo veliko več o možganih kot pred desetletji, toda znanost je samo potrdila, kako prav so imeli že takratni zdravniki, učitelji in starši. Takratna hrana je bila vsebinsko bogatejša z vidika hranilnih in zaščitnih snovi, življenje samo pa bolj preprosto in manj stresno kot danes. Zato bi morali danes, ko so življenjske razmere bolj zapletene, za možgane še bolj poskrbeti z različnimi in pestrimi živili.
Možgani nenehno potrebujejo več kot 80 različnih snovi: aminokislin, vitaminov, mineralov, esencialnih maščobnih kislin, vodo, glukozo, encime in drugo. Če pride do primanjkljaja naštetih snovi, razpoloženje niha, koncentracija pada, spomin peša, povečujejo se razdražljivost in nemir, nespečnost, tesnoba in hiperaktivnost. Možgani so najbolj zapleten organ človekovega telesa. So središče za mišljenje, govor, čustva in nadzor premikanja. Sposobni so opravljati več nalog skupaj, četudi zelo zapletenih. Navzven so podobni trdemu želeju in vsebujejo 100 milijard živčnih celic ali nevronov. Vsak nevron je sestavljen iz več razvejanih izrastkov, dendritov, in nitastega živčnega vlakna, imenovanega akson, po katerem se prenašajo impulzi. Na koncu aksona so številni živčni sklopi, imenovani sinapse, odebelitve, ki spominjajo na čebulice. V njih so nevrotransmiterji, to je okrog 60 različnih biokemičnih snovi, ki prenašajo impulze. Vsako sekundo se iz enega nevrona v drugega prenese na milijone sporočil. Prenašalci živčnih sporočil od enega nevrona do drugega potujejo z veliko hitrostjo, tudi do 450 km na uro. To so zlasti serotonin, endorfin, noradrenalin, dopamin in acetilholin. Svojo nalogo lahko hitro in učinkovito opravijo le, če imajo vsak trenutek na voljo še vitamine in minerale iz hrane. Pred poškodbami jih varujejo lobanja in membrana pod njo ter sistem, imenovan krvno-možganska pregrada, ki kot filter varuje možgane pred vdorom strupov, vendar ni povsem zanesljiv. Prepušča nekatere nekoristne in škodljive snovi, med njimi alkohol, narkotike, nikotin in kofein. Od rojstva do tretjega leta se v otroških možganih sinapse in dendriti najhitreje razvijejo. Takrat v možganih nastane do 3000 trilijonov povezav. Razvoj je dvakrat hitrejši kot pri odraslem človeku. Toda povezav ne bo, če možgani ne bodo dobili vseh hranilnih in zaščitnih snovi!
Za mladostnika med 15. in 18. letom starosti je uravnotežena prehrana izrednega pomena, saj je rast posameznika v tem obdobju zelo hitra . Upoštevati moramo tudi, da dijakove učne in fizične dejavnosti potekajo preko celega dne, zato je zanj še toliko bolj pomembna zdrava in uravnotežena prehrana. Še posebej so pomembne prehranjevalne navade, pridobljene v otroštvu, ker se prenašajo tudi na kasnejša življenjska obdobja ter vplivajo na izbiro živil in način prehranjevanja kasneje v življenju. Pojem prehranjevalna navada ali prehranjevalni vzorec pomeni, kakšen je način prehranjevanja posameznika, skupine ali družbe. Največkrat s prehranjevalnimi navadami opisujemo izbor in količino živil in hrane, ki jo uživamo, delež posameznih živil v prehrani, način priprave hrane ter pogostost in razporejenost uživanja posameznih obrokov preko dneva . Hrana ima poleg biološkega tudi psihološki in socialni pomen, kar se pri otrocih in mladostnikih odraža tudi v njihovem odnosu do hrane in telesa ter v njihovih prehranjevalnih navadah. Hrana vpliva na njihovo trenutno počutje, razpoloženje, zmožnosti in samopodobo. Temelj zdrave prehrane je redno uživanje glavnih obrokov. Priporočeno je uživanje štirih do petih obrokov dnevno, saj se tako zniža vsebnost maščob v krvi in tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja. Ugodno vplivajo tudi na raven glukoze v krvi in s tem na boljšo storilnost (. Najpomembnejši obrok predstavlja zajtrk. Ta pri mladostnikih v prvih šolskih urah pomembno vpliva na njihove kognitivne funkcije. Pri mladostnikih, ki niso zaužili zajtrka, se delovna storilnost zmanjša za 20 %. Za zajtrk so najbolj primerna ogljikohidratna živila, ki počasi in zmerno dvigujejo raven glukoze v krvi. To pa še kako potrebujejo možgani za svoje delovanje. Dokazano je, da se ob normalnem dvigu glukoze v krvi izboljšajo spominske zmožnosti, reakcijski čas, pozornost in aritmetične zmožnosti dijakov. Za dosego zdravega načina prehranjevanja so nam v pomoč strokovnjaki s področja prehrane in zdravega načina življenja, ki nas s pomočjo prehranskih priporočil skušajo ozaveščati in informirati, kakšne deleže hranil naj vsebuje vsakodnevna prehrana.«
