Lepo pozdravljeni! Smo na polovici našega tedna kave in do dneva kave nas ločita le še dva dni. Danes smo za vas pripravili nekaj o pridelavi kave in pa prispevek, ki bo blizu predvsem “nekofetkarjem”. Uživajte v branju!
Kava je dan danes eden od najbolj priljubljenih napitkov po svetu, brez katerega večina ljudi ne zmore preživeti dneva. Je poživilo, saj vsebuje kofein, ki ima spodbujevalni učinek na naš organizem, povzroča jasnejši in hitrejši tok misli, zmanjšuje utrujenost in povečuje budnost. Nekateri jo pijejo, da se zjutraj lažje prebudijo, drugi jo pijejo iz navade, nekateri pa zaradi njenega odličnega okusa. Kljub temu pa nas večina ljudi ne ve, od kod kava pride in kako je narejena.
Kava je pridelana iz zrn zimzelenega drevesa ali grma kavovca. Izvira iz Afrike, kjer raste še danes. Večino kave za prodajo gojijo v približno 80 državah južne in centralne Amerike, Karibov, Afrike in Azije. Največji proizvajalki pa sta nedvomno Brazilija in Kolumbija. Za pripravo napitka iz kavovega zrnja je le-to potrebno ustrezno pripraviti. Zrnje se opere in sortira, po obiranju pa je potrebno plodove obdelati in iz njih izločiti kavna zrna. V ta namen se uporabljata dve metodi, ki vodita do grenke in aromatične pijače. To sta suha in pa mokra obdelava zrn. Naslednja faza, ki običajno poteka že v pražarnah, je faza mešanja različnih kav. Šele s slednjim se namreč doseže ravnotežje in bogatost okusa in vonja končnega izdelka. Zadnja in izredno pomembna faza je praženje kave. To da kavi svojevrstno barvo, aromo in okus. Nič ne vpliva na kavo bolj kot postopek praženja. Premalo pražena kava je brez prave arome, kiselkastega in trpkega okusa, preveč pražena in grenka. Ravno prav pražena pa je … pravi užitek. Pred pripravo je potrebno kavna zrna zmleti ali streti. Za to lahko uporabljamo ročne ali električne mlinčke, lahko pa uporabimo tudi terilnico.
Uživanje kave ima v zmernih količinah veliko pozitivnih lastnosti, v večjih odmerkih pa telesu škoduje. Dokazano je, da že sam vonj kave stimulira možgane in odvrača stres, ki nastane zaradi pomanjkanja spanca. Sicer pa se zagotovo vsak ljubitelj kave strinja s pregovorom, ki se glasi:
“Even bad coffee is better than no coffee at all.”
-David Lynch
No, vsak, ki pa se ne navdušuje preveč na kavo, pa se bo najbrž bolj kot z zgorjim citatom strinjal s spodnjim naslovom. Tudi v našem kolektivu imamo nekaj novinarjev, seveda so v manjšini, ki se nad kavo ne navdušujejo preveč. Za istomisleče so pripravili spodnji prispevek.
RAJE BI ČAJ!
Kava. Kava. Kava. Ko si v srednji šoli se počutiš, kot da je to najbolj priljubljena beseda tedna. Meseca. Leta. Vseh 4 let (ali več). Kaj je tako posebnega na tej pijači? Stavim vse besede tukajle, da je nihče ne pije, ker naj bi znižala možnost Parkinsonove bolezni in žolčnih kamnov pri moških.
Kava se pije zato, ker ti je dolgčas. Ali pa je tvoj prijatelji izjemno dolgočasen in izgledaš bolj spoštljiv če mešaš kavo kot pa brkljaš po telefonu. Ali pa ker izgleda čudno če naročiš kakav. Mogoče pa se kava pije zato, ker smo ljudje v sredji šoli živčne razvaline in nekateri raje spijejo 5 skodelic kave kot pa gredo 1 uro prej v posteljo. V vsakem primeru, razlogov je dovolj. Samo butasti so. Ali človeka res tako zelo žulita tista 2 evra v žepu, ki jih kar naprej deva za kavo, potem pa se pritožuje da nima denarja? In ali je res tako težko pretrpeti tisto eno uro v razredu oziroma delati KARKOLI bolj produktivnega kot pa iti na kavo?
Posledici vsega tega pa sta samo da postaneš odvisen od kofeina in najhuje, zganjaš vik in krik ko izginejo kavni avtomati iz šole.
Kot vidite smo novinarji Sledka razdeljeni. Na kateri strani ste pa vi?
