Zopet pozdravljeni! Danes, v drugem dnevu tedna kave, vam predstavljamo kratko zgodovino kavarn in pa nekaj izjemno zanimivih citatov, ki smo jih novinarji zbrali po šoli. Uživaje v branju!
Danes kava ni več samo kava, saj ima pomembno vlogo v družbenem življenju. Navade pitja kave se po svetu razlikujejo, nekateri prisegajo na kratko, črno kavo, drugi na kavo z dodatki. Razlike so posledica drugačnosti kultur in stopnje razvitosti. Nekateri pravijo »Koliko ljudi, toliko okusov« in vendar vsi pijejo kavo – gorivo sodobne družbe. Tako kot se spreminja svet, v katerem živimo, se spreminja tudi atmosfera pitja kave. V Sloveniji je še prisotno tradicionalno druženje ob kavi, po svetu pa že nastajajo številni lokali, ki svojim gostom ne ponujajo niti sedišč, ampak le še stojišča. V tem hitrem času je potrebno hiteti tudi s pitjem kave, kar pomeni da za pogovor ni več časa. Kljub temu, da smo Centraši večino leta “na polno” zaposleni, pa še vedno z veseljem in z užitkom v miru spijemo skodelico kave, se ob tem malo posončimo in “prešimfamo” ljudi, ki jih ne maramo najbolj, s prijatelji.
Kot zanimivost pa naj vam povemo še, da imajo današnje kavarne svoje predhodnice v arabskem svetu. To so bila priljubljena zbirališča z glasbo, zabavo in prostor neskončnih debat. Seveda le za moške. Bolj kot so pili kavo, glasnejši in odločnejši so bili, zato so kavarne postale nesprejemljive za vladarje. Z izgovarjanjem na islamske zakone so hoteli prepovedati kavo in zapreti lokale, kjer naj bi nastale nenadzorovane politične spletke in zarote proti njim. Kava je svoj pohod priljubljeni nadaljavala naprej po Evropi. Italijanski raziskovalci zgodovine, danes tako močno priljubljenih kavarn trdijo, da je bila prva zahodnjaška kavarna odprta v Benetkah. Francozi spet trdijo, da so prvo odprli v Marseillesu, Angleži pa bi vse skupaj cinično popravili, da so prvo kavo javno stregli v kavarni v Oxfordu. Kakorkoli že, tudi v Evropi so kavarne postale središče družabnega dogajanja. Londonske so prve začele svojim gostom ponujati časopise, ki so privlekli intelektualce, študente in razpravljalce vseh vrst. Kavarne so konec 17. stoletja že prerasle v priljubljena prizorišča debat o vsakdanu takratne družbe. Tako kot v arabskem svetu, so se oblasti tega ustrašile in zamislile nad vlogo ter njihovim vplivom nad ljudstvom. Začeli so jih zapirati, najbolj uspešen način za hiter propad londonskih kavarn v 18. stoletju pa je bila močna obdavčitev črne pijače. Za razliko od čaja, ki so ga bile angleške kolonije polne, je bila kava na črni davčni listi. Njena priljubljenost je tako začela upadati, prav nasprotno od tega, kar se je dogajalo v Franciji, kjer so bile kavarne takrat na vrhuncu vzpona.
Usode londonskih in arabskih kavarn se nam ni treba bati, zato boste lahko v kavi še naprej uživali v vašem najljubšem “kafiču” in v dobri družbi.
Za konec pa še nekaj misli, ki smo jih novnarji zbrali po šoli. Mogoče se kakšen najde celo na ozadju vašega mobilnega telefona ali pa na steni v vaši sobi.
“Nimam problemov s kofeinom, imam probleme brez njega.”
“Življenje je prekratko, da bi pili slabo kavo.”
“Kava je svetla luč v mojem življenju.”
“Kava budi, alkohol pa redi.”
“Življenje se začne po kavi.”
“Dober dan se začne s kavo.”
“Brez kave sem druga oseba.”
“Ko sem slabe volje mi lahko pomaga le kava.”
“Kava in ljubezen imata boljši okus, če sta vroči.”
“Dobra kava je užitek, dober prijatelj je zaklad.”
“Bolje kava v roki, kot evro v žepu.”
“Brez kave ni dela.”
