TEDEN KAVE: 1. dan – izvor in legende

Dragi Kofetkarji, pozdravljeni!

Upamo, da vam je danes uspelo spiti jutranjo kavo in si tako polepšati začetek tedna. Danes namreč začenjamo z našim tednom kave. Začeli bomo na začetku. Z dvema legendama o izvoru kave, njeno kratko zgodovino in pa primerjavo dneva s kavo in brez nje. Uživajte!

– Ekipa Sledka

 

Budilke ob nerazumljivih urah nam dan lahko pokvarijo še preden se je ta sploh začel. Srednješolske izobraževalne ustanove bi opazile prepričljiv upad prisotnosti dijakov na prvih urah, če naša družba ne bi poznala čudežnega napitka, ki še tako nejevoljnega dijaka prepriča oditi v šolo. Po najbolj pogosti razlagi naj bi ime dobili iz arabske besede qahwa (vino), ker ima podoben učinek kot vino; odpravlja potrebo po spanju. Druga teza pa je, da naj bi bilo ime povezano s provinco Kaffa iz južne Etiopije, od koder naj bi napitek tudi izviral. Kljub temu, da strokovnjaki niso enotni, smo mi prepričani, da vsi vemo, o kateri osnovni življenjski tekočini govorimo. O kavi – napitku, ki prebuja in združuje.

Po legendi, ki jo je prvi zapisal Faustus Banesius Naironus, naj bi bilo odkritje poživilnih učinkov kave slučajno. Nek pastir, ki je pasel kamele (ali po drugih virih koze), naj bi se v kraljestvu Jemen potožil tamkajšnjim menihom, da njegove črede večkrat prebedijo noč, hkrati pa tudi čudno poskakujejo in poplesujejo. Menihi so bili prepričani, da je čudno obnašanje povezano z nečim, kar so živali pojedle, zato so neke noči odšli s pastirjem za čredo. Tam so našli neko grmičje z rdečimi plodovi, ki so jih jedle živali. Eden od menihov je plodove prevrel in pil prekuhano pijačo. Ugotovil je, da ga je tekočina obdržala budnega celo noč. (Vsekakor preverjeno in potrjeno). Od takrat naprej so menihi pijačo pili vsako noč pred molitvijo. Tako naj bi se kava razširila po vsem kraljestvu, kasneje pa še izven njega.

Druga legenda o izvoru te ”rešitve” pa je legenda o izgnanemu Omarju, ki je rdeče jagode poskusil surove, a so bile pregrenke. Spražil jih je, a so bile pretrde. Nato jih je pokuhal in dobil nam znano dišečo rjavo tekočino. Dala mu je moč in energijo ter ga rešila lakote.

Pijačo, ki jo danes poznamo pod imenom kava, je leta 1583 prvi opisal nemški zdravnik Leonhard Rauwolf po vrnitvi z desetletnega potovanja po Bližnjem vzhodu. V Evropo so kavo prvi prinesli beneški trgovci v 17. Stoletju. V večjih količinah pa so jo uvažali Nizozemci, ki so s podtaknjenci začeli kasneje gojiti kavovec na Javi in Cejlonu. Dalje se je kava razširila po celi Evropi. Na ozemlju današnje Italije pa so bile prve kavarne odprte okoli leta 1645. Rimokatoliška cerkev je pitje kave zelo kritizirala, proglasili so jo celo za hudičevo pijačo. Kljub temu je sledilo množično odpiranje kavarn tudi drugod po Evropi. Leta 1683 je poljak Jerzy Franciszek Kulczycki odprl prvo kavarno na Dunaju in uporabil kot dodatek sladkor in mleko. Leta 1713 je tudi razkošnost na dvoru Ludvika XIV. dopolnil sladkor, ki naj bi ga takrat prvič dodali h kavi.

Tako naj bi po nekaterih legendah in dejstvih potekal razvoj kave, ki je v Cankarjevih časih predstavljala težko dostopno, zdaj pa popolnoma običajno in samoumevno dobrino, brez katere so jutra temna in šolske ure zaspane.

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja