Kolikokrat na teden, ali morda na dan, posežete po čokoladi? Koliko nas je strastnih uživalcev te sladke razvade in koliko nas že postopa pred pragom odvisnosti? Pa se sploh zavedamo, kako in od kod pride čokolada v naše trgovine?
Čeprav drevo kakavovca izvira iz amazonske nižine in tropskih predelov Južne in Srednje Amerike, ga danes skoraj 70 % pridelajo v državah Zahodne Afrike. Med šest največjih proizvajalk kakava uvrščamo Slonokoščeno obalo, Gano, Indonezijo, Nigerijo, Brazilijo in Kamerun.
Pridelovanje kakava ima pomemben vpliv na gospodarstvo držav ter na življenja njihovih prebivalcev. Izvoz kakava tako predstavlja kar 40 odstotkov ganskih izvoznih prihodkov, v njihovo pridelovanje pa sta vključena dva milijona ganskih kmetov. Žal pa le majhen delež dobička od prodaje kakavovih zrn doseže pridelovalce. Skromni prihodki in težke razmere so ključno pripomogli k porasti otroškega in celo suženjskega dela na nasadih kakavovca. Ocenjujejo, da na nasadih kakava v državah Zahodne Afrike dela 1,8 milijona otrok v starosti od 9 do 12 let, okoli 200 000 jih dela v razmerah suženjstva, približno 12.000 jih je bilo žrtev trgovine z ljudmi.
Zaradi situacije, v kateri so se znašli, so se nekateri pridelovalci kakava povezali in sodelujejo z gibanjem Pravične trgovine, znane tudi kot Fairtrade. Koncept pravične trgovine je bil ustanovljen pred 25 leti v Veliki Britaniji, da bi majhnim proizvajalcem predvsem kakava, kave in čaja omogočil, da imajo več besede pri določanju cene svojega proizvoda. Kmetom, ki se odločijo za pravično proizvodnjo, omogočijo minimalno odkupno ceno, ki je po navadi višja kot tržna cena. Izdelki, narejeni v pravični proizvodnji, so označeni s certifikatom Fairtrade.
Fairtrade je v četrt stoletja prerasel v globalno znamko, njegov koncept pa je podvržen vse več kritikam: očitajo mu, da je daleč od tega, zaradi česar je bil ustanovljen, da zaslužek sploh ne gre najrevnejšim kmetom, da škoduje kmetom, ki niso člani Fairtrada, da v resnici podpira posrednike in ne kmetov ter da z ničimer ne ocenjuje svojih dosežkov.
Koncepta Pravične trgovine nikakor nebi smeli jemati kot edinega in najboljšega, saj ima svoje napake, vseeno pa kmetom zagotavlja minimalno ceno na dolgi rok.
