Bil je petek. Ne tisti običajen, ko s prijatelji takoj po pouku zaviješ v priljubljen lokal ali za najbližji vogal. Ta petek je bil »start-up« petek in hkrati uvod v »start-up weekend«.
Z majhno zamudo sem prišel v osrednji prostor Inkubatorja v Celju. Tam je bilo že zbranih nekaj glav vseh odtenkov – tudi sivih – skupaj s katerimi smo počakali, da smo se zbrali vsi podjetni udeleženci, da aktivno pričnemo z delom. Nato se je vse skupaj začelo. Prijazna mentorja sta nam predstavila program dela in odgovorila na nekaj vprašanj: »Vsaka vprašanja so dobra, neumna vprašanja ne obstajajo…,« sta nam povedala in prav ironično, da se je meni zdelo prav največ takšnih – neumnih. Ko se je plaz vprašanj »Kdaj bo kosilo?« in »Ali je zastonj?« končno polegel so sledile predstavitve.
Morda res nismo bili najštevilčnejši, a gotovo smo bili raznoliki. Jaz sem bil kot gimnazijec solist, sledil je duo deklet, ki obiskujeta vsaka svojo ekonomsko šolo, nato trio duhovitih seniorjev, kvartet študentov s šole za managment, kvintet ostalih in študentka arhitekture, kar je tudi sama večkrat omenila. Predstavitve so bile duhovite, zabavne, nenavadne, do neke mere inovativne in do popolnosti v skladu z udeleženci – malo pod pričakovanji. Po predstavitvi smo preostanek časa porabili za izdelavo osnutka, modeliranje idej in pripravo na prihajajoči dan – soboto.
V soboto smo se spet zbrali v osrednjem prostoru Inkubatorja. Sledila je jutranja kavica in predstavitev mentorjev, ki nam je bila v pomoč pri pripravi naših predstavitev. Po jutranjem delu je bil čas do kosila namenjen delu po skupinah oz. samostojnemu delu, če nisi imel skupine. Vsak je moral sestaviti krajšo predstavitev dolgo največ pet minut. Ni minilo veliko, ko je že po prostoru zadišala tipična »start-up hrana«. Skupaj smo kosili vsak svojo pico in debatirali o napredku naših idej in projektov. Po kosilu, smo vsi polni energije prestavili prestavo ali dve višje in začeli zaključevati naše predstavitve, saj so bili zunanji mentorji že na poti.
Ker je bilo število udeležencev skromno in število zunanjih mentorjev, ki jih je program povabil pravo nasprotje temu, se je naša skromnost izkazala kot privilegij. Vsaka skupina ali posameznik je imel vedno pri sebi mentorja oziroma več njih. Po pogovoru z zunanjimi mentorji in predstavitvi naših podjetniških idej na osebnem nivoju so sledile še petminutne predstavitve pred vsemi mentorji in udeleženci »start-up weekenda«. Po bolj ali manj uspešno končanih predstavitvah se je start-up weekend počasi že bližal koncu. Zunanji mentorji so navezali stik s tistimi udeleženci, ki so jih navdušili in bi z njimi radi sodelovali z njimi še v prihodnje, spet z drugimi so se prijazno pogovorili in jim dali kakšen koristen nasvet.
Vsekakor je startup vikend kot je bil ta pozitivna izkušnja, z vidika mreženja s somišljeniki vseh generacij ter znanja oziroma preveritve poslovne ideje v zelo kratkem času, ki je dandanes ključnega pomena v »poplavi« vzhajajočih idej in mladih podjetij. Moram pa omeniti, da je tovrsten startup vikend potekal prvič v Celju, medtem ko se že rišejo obrisi naslednjega, za katerega vam priporočam, da se ga udeležite v kolikor ste kanček podjetni, morda drugačni in malce drzni.
