Srbija – 2. dan

V sončno jutro  nas je prebudila srbska kava in  bogati domači zajtrk. Če sem bila prej v skrbeh, kakšni bodo naši gostitelji, so se pomisleki v trenutku razblinili, saj njihova gostoljubnost nima meja.  Sprejeli so nas odprtih rok. Naše sporazumevanje  kljub mešanici polomljenega angleškega, slovenskega, srbskega jezika in nerodnih kretenj  poteka brezhibno in je ob enem nadvse zabavno.

Izpred šole smo se  odpeljali v svetovno znano tovarno Henkel, kjer izdelujejo razne pralne in  gospodinjske pripomočke. Predstavili so nam okolju prijazne tehnološke procese in potek njihovega dela. Glede na (ne)urejenost mesta in okolice nas je ekološka osveščenost podjetja  zelo presenetila. Zaradi varnostnih razlogov smo si lahko

ogledali le manjši  del proizvodnje. Za piko na i so nam prepovedali še fotografiranje, zato  fotografij iz  proizvodnje žal ne moremo deliti z vami.  Tako strogi ukrepi glede snemanja so deloma tudi posledica vpeljave inovativnih tehnologij. Po končanem ogledu smo imeli nekaj prostega časa, ki so ga gostitelji  izkoristili za prikaz preživljanja njihovega prostega časa. Povabili so nas na kavo v prijeten Jazz bar, kjer smo za Spletka in naše radovedne bralce nadaljevali zapis naših dogodivščin.

Po vrnitvi v šolo smo sodelovali pri njihovem pouku. Bilo je zelo zanimivo, saj so njihova šolska pravila precej drugačna. Pri pouku so  bolj glasni,  uporabljajo lahko tudi telekomunikacijska sredstva.  Njihovo vzdušje v razredu je kljub popustljivosti profesorjev  prijetno, saj dijaki vestno sodelujejo pri pouku. Med daljšim odmorom smo poskusili tradicionalne srbske čevapčiče, ki  so upravičili svoj sloves.

Nato smo se odpravili na ogled mesta in njegovih znamenitosti. Najprej smo obiskali najstarejšo hišo v Kruševcu (Kuča Simimića), kjer smo si ogledali oblačila iz prejšnjih stoletij. Od tam se je razprostiral tudi čudovit razgled na trg Miča Popoviča.  Ogledali smo si tudi neoklasicistično zgradbo, kjer  je danes sedež  občine Kruševac. V dvorani, obdani s freskami, nas je z dobrodošlico in darilom sprejel župan Siniša Maksimovič. Naša naslednja postaja je bil Narodni muzej, v katerem so zbrana dela tamkajšnjih umetnikov in  predstavljene različne naravne znamenitosti. Poleg muzeja  stojita pravoslavna cerkev z urejeno okolico in ostanek srednjeveškega gradu. V slovenskih cerkvah  ponavadi najdemo sakralne poslikave, notranjost pravoslavnih cerkva pa  je bele  barve in obdana s pravoslavnimi slikarijami. Ob cerkvi stoji tudi cerkvena  hiša, v kateri se zbirajo veljaki in prirejajo sestanke. Po ogledu kulturnih in verskih znamenitosti smo se  utrujeni vračali proti domovom naših gostiteljev. Zaradi celodnevnega pešačenja in ogledovanja smo si vsi priznali, da se ta večer želimo res dobro spočiti in večerno odkrivanje mesta prestaviti na jutri …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja