V sončno jutro nas je prebudila srbska kava in bogati domači zajtrk. Če sem bila prej v skrbeh, kakšni bodo naši gostitelji, so se pomisleki v trenutku razblinili, saj njihova gostoljubnost nima meja. Sprejeli so nas odprtih rok. Naše sporazumevanje kljub mešanici polomljenega angleškega, slovenskega, srbskega jezika in nerodnih kretenj poteka brezhibno in je ob enem nadvse zabavno.
Izpred šole smo se odpeljali v svetovno znano tovarno Henkel, kjer izdelujejo razne pralne in gospodinjske pripomočke. Predstavili so nam okolju prijazne tehnološke procese in potek njihovega dela. Glede na (ne)urejenost mesta in okolice nas je ekološka osveščenost podjetja zelo presenetila. Zaradi varnostnih razlogov smo si lahko
ogledali le manjši del proizvodnje. Za piko na i so nam prepovedali še fotografiranje, zato fotografij iz proizvodnje žal ne moremo deliti z vami. Tako strogi ukrepi glede snemanja so deloma tudi posledica vpeljave inovativnih tehnologij. Po končanem ogledu smo imeli nekaj prostega časa, ki so ga gostitelji izkoristili za prikaz preživljanja njihovega prostega časa. Povabili so nas na kavo v prijeten Jazz bar, kjer smo za Spletka in naše radovedne bralce nadaljevali zapis naših dogodivščin.
Po vrnitvi v šolo smo sodelovali pri njihovem pouku. Bilo je zelo zanimivo, saj so njihova šolska pravila precej drugačna. Pri pouku so bolj glasni, uporabljajo lahko tudi telekomunikacijska sredstva. Njihovo vzdušje v razredu je kljub popustljivosti profesorjev prijetno, saj dijaki vestno sodelujejo pri pouku. Med daljšim odmorom smo poskusili tradicionalne srbske čevapčiče, ki so upravičili svoj sloves.
Nato smo se odpravili na ogled mesta in njegovih znamenitosti. Najprej smo obiskali najstarejšo hišo v Kruševcu (Kuča Simimića), kjer smo si ogledali oblačila iz prejšnjih stoletij. Od tam se je razprostiral tudi čudovit razgled na trg Miča Popoviča. Ogledali smo si tudi neoklasicistično zgradbo, kjer je danes sedež občine Kruševac. V dvorani, obdani s freskami, nas je z dobrodošlico in darilom sprejel župan Siniša Maksimovič. Naša naslednja postaja je bil Narodni muzej, v katerem so zbrana dela tamkajšnjih umetnikov in predstavljene različne naravne znamenitosti. Poleg muzeja stojita pravoslavna cerkev z urejeno okolico in ostanek srednjeveškega gradu. V slovenskih cerkvah ponavadi najdemo sakralne poslikave, notranjost pravoslavnih cerkva pa je bele barve in obdana s pravoslavnimi slikarijami. Ob cerkvi stoji tudi cerkvena hiša, v kateri se zbirajo veljaki in prirejajo sestanke. Po ogledu kulturnih in verskih znamenitosti smo se utrujeni vračali proti domovom naših gostiteljev. Zaradi celodnevnega pešačenja in ogledovanja smo si vsi priznali, da se ta večer želimo res dobro spočiti in večerno odkrivanje mesta prestaviti na jutri …