Ko ni delal naročil za stranke, si je Kley krajšal čas z ustvarjanjem podob demonov, ki sabotirajo tovarniške stroje, antropomorfnih živali karikatur. Zaslovel je, ko je prijatelj njegove skice posredoval urednikom revije Simplicissimus. Kleyevo delo je kasneje vplivalo na svetovne mojstre animacije in ilustracije 20. stoletja.
Heinrich Kley je bil rojen leta 1863 v nemškem mestu Karlsruhe. Leta 1885 je na akademiji diplomiral iz uporabnih umetnosti. Njegovo iskanje dela po končanem šolanju je prineslo malo uspeha, vse do leta 1901, ko je prejel naročilo metalurškega podjetja Krupp. Naročilo je bilo za serijo ilustracij, ki bi promovirale njihovo delo. Že v začetkih Kleyevega delovanja so njegove akvarelne slike izražale pretanjen občutek za perspektivo in svetlobo. Motivi njegovih ilustracij so bili kompleksni mehanski sistemi in tovarniški stroji, uveljavil pa se je tudi kot »umetnik delavcev«, saj je upodabljal metalurge pri delu.
Toda umetnik je skrival tudi drugačno plat. Ko ni delal naročil za stranke, se je Kley zabaval z ustvarjanjem podob demonov, ki sabotirajo tovarniške stroje, antropomorfnih živali (živali s človeškimi karakteristikami) in karikatur vladnih ter javnih uslužbencev. Sčasoma so njegove skice in karikature našle pot do njegovih znancev in leta 1908 je en izmed njegovih prijateljev Kleyeva dela pokazal urednikom revije grafične umetnosti Simplicissimus. Prepoznali so Kleyev talent in takoj po objavi so njegova dela zaslovela.
Ko je prišla prva svetovna vojna, se je umetnik potuhnil. Toda takoj, ko so se razmere umirile, je ponovno ustvarjal. Žena mu je umrla leta 1922, naslednje leto je ob padcu nemške ekonomije izgubil vse življenjske prihranke. Nacionalni socialisti so njegova dela uvrstili na svoj seznam »nezaželene in škodljive književnosti«, kar je povzročilo, da se je ponovno umaknil iz javnosti.
Umrl je leta 1945, točen datum ni popolnoma dorečen. Ob svoji smrti je imel naziv bornega »komercialnega umetnika«.
Za Kleyeva dela so bili še posebej značilni površno narisani elementi v ozadju, kar je nakazovalo perspektivo in dogajanje v prostoru. Prednji, bližnji elementi pa so bili kontrastni in detajlirani. Te značilnosti opažamo tudi pri umetnikih in ilustratorjih, ki so v 20. stoletju prišli za njim.
Kley je bil izvrsten opazovalec. Redko je delal z modeli, kar je bilo neznačilno za akademike. Skozi leta si je nabral izjemno širok vizualni arhiv, le z opazovanjem sveta okrog sebe. Njegove upodobitve antropomorfnih živali so v zabavnih, dinamičnih pozah, kakršnih ni dosegel še noben drug umetnik do tedaj. Heinrich Kley pa se je uspel naučiti pravila človeške in živalske anatomije tako podrobno, da je lahko vsa ta pravila kršil, pa ima opazovalec vseeno vtis, da so njegovi kentavri, nimfe in satiri resnični.
Zbirka njegovih zasebnih skicirk, ki se je v javnosti pojavila šele proti začetku 21. stoletja, kaže, da Kley ni nikoli skiciral z grafitom. Njegovi sodobniki so pripovedovali, da je sedel na terasi in se ogreval s skicami cvetnih listov, nadaljeval pa je z domišljijskimi ilustracijami. Ko opazujemo njegove risane prispevke za časopise in revije, se zdi, da so njegove ilustracije spontane, ustvarjene brez napora. A v resnici je bila vsaka gesta namerna, nobena linija potratena. Kley je bil sposoben končati ilustracijo brez predhodne skice s svinčnikom, potem pa jo zavreči, če z njo ni bil zadovoljen. In začeti znova.
Kleyeve ilustracije so bile družbeno kritične, satirične in humorne. Ustvarjal je temačne, mistične prizore in vanje vstavljal metafore za družbene probleme. Njegova dela so bila revolucionarna, čeprav v času antisemitizma in diktature niso bila deležna priznanja.
Heinrich Kley je izjemno vplival na slog mnogih: Jeffreya Catherine Jonesa, Franka Frazette, Aarona Blaisea… Sam Walt Disney pa je izjavil, da Disney Studios nikoli ne bi obstajali, prav tako ne bi obstajala Disneyeva šola za animacijo, če Heinrich Kley ne bi za seboj pustil svojega pečata.
