Danes popoldne se je nekemu dijaku uspelo prebiti do slave (pa čeprav le petminutne). Med poukom je namreč spremljal tekmo Tine Maze na telefonu, ko mu je profesorica rekla, da naj telefon pospravi, pa se ji je le posmehnil in še naprej užival v svojih bonbonih. Dijak je iz tega razloga dobil tudi opomin, ki ga je na Facebook-u objavil na Tinini uradni strani. Sicer se me ta dogodek ni preveč dotaknil, takšnih frajerčkov se pač najde polno za vsakim vogalom.
Čez čas pa mi je postalo dolgčas in med brskanjem po Facebook-u, ki se je vleklo v neskončnost že stokrat prebranih objav, sem se nekako zalotila pri branju komentarjev pod fotografijo prej omenjenega opomina. Priznati moram, da se po navadi nad komentarji na spletu ne razburjam preveč, niti se ne lotim pisanja članka glede njih. Vendar pa so me ti dotični komentarji tako razžalostili, da sem se vdala skušnjavi in, namesto da bi to objavila na Facebook-u, sem natipkala tole v odgovor vsem mojim tako zelo pametnim sodržavljanom.
Vsak, ki misli, da je ta dijak ‘patriot’ in car, pravi Slovenec in simbol upora proti represiji sistema, se naj prosim malce zamisli. V šoli namreč obstajajo določena pravila, ki pripomorejo k večji učinkovitosti in kvaliteti pouka ter boljši zbranosti učencev. Priznajmo si, če bi bila uporaba mobilnih telefonov med poukom dovoljena, profesorja ne bi nihče upošteval. Iz nekih utemeljenih razlogov je torej uporaba mobilnih telefonov prepovedana, kar pa je dijak kršil. Ko ga je profesorica opozorila, se ji je smejal v glavo in jedel bonbone, verjetno precej samozavestno. Odkrito povedano, takšnega dijaka bi poslala iz učilnice k ravnatelju in mu izrekla opomin pred izključitvijo. Če bi bila profesorica. Namreč profesorji so ljudje, ki zahtevajo določeno mero spoštovanja, glede na to, da nas učijo in pripravljajo za življenje. Kar je spet popolnoma razumljivo. Če profesorjev ne bi spoštovali, bi vse šlo v tri krasne, po domače povedano.
Tako torej dijak dobi opomin, ga objavi, pod sliko se nabere tona komentarjev. Za boljšo predstavo, kakšni komentarji so to večinoma bili, bom dva citirala (avtorja pa naj ostaneta neznana, da ne bo kakšnih nepotrebmih zdrah): ‘Legenda …. se bonbončke si je privoščil. Učiteljica očitno še ni dojela ‘koza’ da ko Tina Maze smuča se v Sloveniji celoten proces in delo za par stotink do največ celi dan zaustavi saj če pride v cilj prva moramo še malo poskakovat od sreče’. Ter: ‘To je po novem “domovinska vzgoja”. Nas so pred skoraj 50.leti z vlakom vozili na Planiške skole, na ping pong, na košarko in…..Razredničarka tako, ravnatelj ?, minister za šolstvo?, predsednik države?…’.
Tukaj sem nekako zgubila upanje in voljo do življenja, bi se temu reklo. Da se ljudje spravljajo na profesorico in jo označujejo za kozo, je ze moje pojme nezaslišano. Dijak, ki je kršil osnovna pravila in se obnašal kot največji arogantnež, pa je postal tako ‘slaven’, da so ga klicali celo iz Radia 1. Ko takole bereš komentarje ljudi, ki bi temu človeku tudi sami dali bonbone, če bi bili njegovi starši, ki profesorico označujejo za idiotko, ker je vzela človeku, ki ima pač vso pravico gledati smučarsko tekmo med poukom, telefon, se zamisliš. Vse skupaj je precej absurdno. Tako zelo neverjetno, da je že smešno. Svoje zgroženosti niti nisem sposobna prenesti v besede.
Zamisliti se moramo nad našim odnosom do šolstva. Kakšne posledice ima to na samo šolstvo? Če lahko nekdo brez slabe vesti krši pravila med poukom kar vse povprek in ga hkrati podpira tudi širša slovenska javnost, kam smo prišli? Če profesorica zahteva utemeljeno in predpisano kazen in je zato zmerjana s kravo, mar ni logično, da otroci učitelje vse manj spoštujejo? Premislite malo, šele nato spregovorite. Premislite o tem, kakšen vpliv ima vaš odnos do šolstva na samo kvaliteto le-njega. Prosim, za vaše dobro.
Povezava do fotografije in komentarjev pod njo: https://www.facebook.com/119709038077267/photos/o.139789884190/862717150443115/?type=1&comment_tracking=%7B%22tn%22%3A%22O%22%7D&__mref=message_bubble
