Naša zlata maturantka Katarina Vodopivc se je pred kratkim vrnila iz Združenih držav Amerike, kjer se je udeležila mednarodne poletne šole Benjamin Franklin Summer Institute, programa znotraj iniciative »Benjamin Franklin Transatlantic Fellows Initiative«.
Program je namenjen dijakom in dijakinjam, ki štiri tedne v ZDA v okviru različnih oblik interaktivnih aktivnosti, praktičnih izkušenj in drugih načinov izkustvenega učenja raziskujejo globalne izzive. Skozi sodelovanje na programu se udeleženci naučijo več o demokratičnih praksah, transatlantskih odnosih, prostovoljni službi, reševanju konfliktov, kritičnem razmišljanju, toleranci in spoštovanju različnosti ter mladinskemu vodenju. Katarina, ki je bila ena izmed 45 udeležencev iz EU, je zaSledkove bralce že pripravila vmesno poročilo, sedaj pa še kratek povzetek zanimivega poletja, ki ga je preživela v ZDA, za kar se ji iskreno zahvaljujemo.
Med pisanjem prejšnjega članka sem nestrpno pričakovala dogodivščine v ZDA, zdaj pa so to že čudovite izkušnje, ki so me osebnostno obogatile. Kot vedno, ko mi je lepo, so dnevi prehitro tekli. Vsak dan je bil poln zanimivosti in raznovrstnih aktivnosti. V drugi teden smo vstopili s predavanji državljanske vzgoje s poudarkom na državnem pravu. V popoldanskem času smo z novim znanjem v skupinah pripravili uvodni nagovor za simulacijo sojenja na temo varovanja zasebnosti.
Večeri so bili raznoliki. Šov talentov, skupno praznovanje rojstnega dne vseh julijskih slavljencev in bowling. Najbolj smo se veselili dneva, ko smo v zgodnjih jutranjih urah z avtobusom šli na izlet v Chicago. Zabavno se nam je zdelo, da smo v enem samem dnevu uro prestavili kar dvakrat, ker Chicago ni v istem časovnem pasu kot Indiana.
Konec tedna smo odšli h gostiteljskim družinam, ki so nas lepo sprejele. Nekateri smo odšli v dvojicah, drugi posamezno, neka pogumna družina pa se je odločila, da gosti kar 4 najstniške fante. Neverjetno, zelo dobro so se razumeli! Z gostitelji smo delili jutra in večere, šli na kakšen izlet ali spoznali njihove prijatelje in sorodnike. Čez dan smo še vedno imeli aktivnosti na univerzi.
Kar naenkrat se nam je zdelo, da je prišel čas, da se poslovimo od kraja, ki je postal naš drugi dom ter od tistih mentorjev, ki nas niso spremljali na poti zadnjega tedna. Z avtobusom smo se odpravili na celodnevno vožnjo proti Philadelphii. Velike razdalje so me presenetile, saj sem si ZDA vedno predstavljala bolj kot državo po »evropskih merilih«, kjer smo vajeni, da lahko vsaj večji del države prepotujemo v enem dnevu. V nasprotju s tem smo bili na poti večji del dneva, a prepotovali na zemljevidu skoraj zanemarljivo razdaljo. Vsekakor se je izplačalo, saj je Philadelphia prava kulturna prestolnica, ki navdušuje s prepletom zgodovine in sedanjosti.
Za konec nam je ostalo še tridnevno raziskovanje prestolnice Washington D.C. Poleg odlične urejenosti, ki omogoča enostavno orientacijo, mogočnosti stavb in prijaznosti ljudi so me navdušili muzeji, kakršnih v Evropi še nisem videla. Kar nisem mogla verjeti, da za mnoge sploh ni treba plačati vstopnine, a so kljub temu vsebinsko bogati ter zelo zanimivi. Najbolj všeč mi je bila zbirka diamantov v Natural History Museum, pa modeli vesoljskih plovil v Air&Space Museum, ki si jih lahko obiskovalci ogledajo tudi od znotraj. Nepozaben je bil še ogled z grammyjem nagrajenega musicala »Once«, težko pa je bilo slovo. Zadnji večer smo bedeli in čakali na prve jutranje odhode. Nismo si želeli predstavljati, da bomo že čez nekaj ur na povsem različnih koncih sveta, a obljubili smo si, da se bomo po najboljših močeh potrudili, da še dolgo ostanemo prijatelji.
