Medšolske izmenjave so odlična priložnost za spoznavanje tuje kulture in novih ljudi. Hkrati pa lahko dijaki spoznajo tudi različne šolske sisteme in načine poučevanja. Na GCC dijakom ponujamo več možnosti, ena tistih z najdaljšo tradicijo pa je sodelovanje s slovenskim licejem Franceta Prešerna iz italijanskega Trsta. Nedavno sta tja odpotovali drugošolki Sara Godler in Jena Knez, minuli teden pa smo na GCC gostili dve dijakinji iz Trsta.
Od nedelje 3. do sobote 9. februarja sta bili v 2. b na obisku dve dijakinji z Liceja Franceta Prešerna iz Trsta – Alessandra Sincovich in Martina Sosič. Gostili sta ju dijakinji Sara Godler in Jena Knez, ki sta bili od 27. januarja do 3. februarja na izmenjavi v Trstu.
Sledkovi novinarji smo dekleta povprašali o njihovi izkušnji na tej izmenjavi.
- Zakaj ste se odločile za izmenjavo?
Martina: Ko so nam ponudili izmenjavo sem bila takoj zainteresirana. Že lansko leto sem bila na krajši izmenjavi, zato me je letošnja, ki je bila daljša, še toliko bolj pritegnila.
Jena: Jaz sem se odločila za izmenjavo, ker sem želela pridobiti nove izkušnje. Predvsem me je zanimalo to, kako živijo Slovenci na drugi strani državne meje in kako deluje njihova šola glede na to, da je to italijanska šola s slovenskim učnim jezikom. Njihov šolski sistem je prav tako drugačen od našega, kar se mi je zdelo zelo zanimivo.
Sara: Na splošno zelo rada potujem in spoznavam nove kulture. V šoli sem si letos za tretji tuji jezik izbrala italijanščino, zato sem se z veseljem odzvala povabilu na izmenjavo, saj sem želela novi jezik preizkusiti tudi v praksi. Poleg tega pa sem vedno pripravljena na nove pustolovščine.
Alessandra: Na začetku nisem bila prepričana, če si tega res želim, ker sem imela slabe izkušnje s prejšnjo izmenjavo. Potem pa sem sama sebi rekla, da bo zanimivo in da mi bo najbrž žal, če ne bom šla.
- Kaj vam je bilo na izmenjavi najbolj všeč?
Martina: Vse kar smo v teh dveh tednih doživele skupaj. Med nami so se stkale pristne prijatelje vezi.
Jena: Najbolj mi je bilo všeč to, da smo postale prijateljice. Ob tem pa še osupljiva arhitektura, ki jo ponuja Trst.
Sara: Zelo sem bila navdušena nad obiskom gradu Miramare, ki mi je s svojo lepoto vzel sapo. Na izmenjavi sem videla in doživela veliko stvari, ki jih prej še nikoli nisem. Prav tako sem zelo uživala na sprehodih ob morju.
Alessandra: Vse skupaj je bila res nepozabna izkušnja in prav žal mi je za vse sošolce, ki so ostali v Trstu, ker smo se zelo povezale in uživale.
- Alessandra in Martina, kako to, da govorita tako odlično slovenščino?
Martina: Jaz imam slovenske starše, zato doma govorimo slovensko. Italijanščina pa je seveda jezik okolja (govorim jo v šoli, televizijske oddaje so v italijanščini ipd.).
Alessandra: Imam italijanske starše, zato sem se naučila govoriti slovensko v šoli. Imamo možnost, da se slovenščine učimo že od vrtca naprej, ker se starši lahko odločijo ali nas bodo vpisali v slovenski ali pa v italijanski vrtec.
- Kako pa se šola v Sloveniji razlikuje od tiste v Trstu in kako govorijo slovensko vajini sošolci?
Martina: Vsi sošolci govorijo odlično slovenščino. Zanimivo je to, da vas je tukaj v razredu okoli 30, v najinem razredu v Trstu pa smo le 4. Glede razlik v šolskem sistemu pa sem ugotovila, da mi nihče v 2. b ni znal povedati kako zgleda italijanski šolski sistem. V Trstu namreč poznamo slovenski šolski sistem. V Italiji imamo 5 let osnovne, 3 leta srednje in 5 let višje šole. Se pa naša šole na dvojezičnem območju malo razlikuje od prave italijanske šole. Mi imamo namreč malo manj možnosti, ker je manj otrok.
