Junija 2018 smo na GCC vključili v nacionalni kulturni projekt Poletna muzejska noč in našo zgradbo, ki ni le dom več kot 1000 dijakov in učiteljev treh izobraževalnih programov, ampak tudi kulturni spomenik, predstavili širši javnosti. Plod tega projekta je tudi stalna razstava na temo secesije, ki se je ta teden odprla v učilnici Slovenščina 3 v 1. nadstropju, na njej pa so razstavljeni izdelki 2. in 3. letnikov umetniške gimnazije likovne smeri, ki so sicer nastali za Poletno muzejsko noč. GCC ima tako odslej tudi eno secesijsko učilnico, ki bo služila tudi izobraževalnim namenom. S 15. 10. se namreč začenjajo organizirana vodenja s kratko predstavitvijo secesije za dijake 1. letnikov, ki bodo tako šolo in njeno pestro zgodovino s številnimi zgodbami spoznali še v drugi luči. Namen programa, ki je nastal pri urah likovne teorije v 3. letniku UG je, da dijaki in učitelji GCC še bolj ozavestimo velik pomen, ki ga ima stoletno poslopje GCC v kulturno-zgodovinski veduti našega mesta in države.
Naša šola je največja ohranjena javna secesijska zgradba v Celju in v državi. Secesijski arhitekturni slog je v našem mestu slabo zastopan in ohranjen le na posamičnih detajlih meščanske arhitekture. Secesija kot arhitekturni in likovni slog se je v Evropi pojavil ob koncu 19. stoletja ter trajala do prve svetovne vojne. Spremenjeni pogledi in načela novega sloga so se odražali v arhitekturi, likovni umetnosti ter drugih umetnostih. Umetniki so iskali navdih v oblikah vzetih iz narave, vzore za svojo umetnost pa so našli tudi v drugih kulturah. V arhitekturi je močno poudarjena dinamika fasad in pročelij, ki so jo arhitekti dosegali s krivuljami in valovnicami ter obdelavo različnih struktur ometa. Uresničevanje zamisli arhitektov je omogočal tudi razvoj na gradbenem področju in s tem uporaba novega materiala – železobetona. Večinoma so bile secesijske stavbe celostne umetnine svojega časa, tako zaradi oblikovanja zunanjosti kot tudi zaradi dekorativnosti interjerjev, stavbnega pohištva in opreme.