Dijaki zaključnih letnikov se običajno malo distanciramo od prvošolcev, saj se naše štiriletno druženje z GCC počasi zaključuje, oni pa šele nekaj mesecev stopajo po belih hodnikih naše šole, zato je poznavanje šolskih »fazanov« občutno manjše od poznavanja dijakov drugih treh letnikov. Z Lovrom sva se spoznala po naključju in žal v tem letu nisva imela priložnosti konkretno sodelovati, pa vendar menim, da si s svojimi kulturnimi dosežki že zasluži, da ga »razkužimo« ta ponedeljek.
Lovro Gubenšek obiskuje 1. d-razred. Ker Lovra poznam najslabše od vseh do sedaj predstavljenih v rubriki, se mi najbolj na mestu zdi uvodno vprašanje, kaj meni, kako bi ga opisali sošolci. »Najbrž kot zelo zgovornega, nasmejanega … Zelo komunikativnega,« odvrne in se nasmehne. Poleg naše šole Lovro obiskuje tudi prvi letnik srednje glasbene šole v Celju.
Njegova ljubezen do glasbe najverjetneje izvira že iz družinskih krogov, saj se prav vsi družinski člani ukvarjajo z glasbo. Njegov oče igra kitaro, mama je vokalistka in pianistka. Oba Lovrova brata prav tako obiskujeta glasbeno šolo. »Eden igra klarinet, drugi jazz klavir. Velikokrat skupaj muziciramo,« pojasni, »seveda igramo tudi zdaj, ko smo ujeti skupaj. Poskušamo nove ritme in podobno.« Umetnost ima zanj katarzično vlogo. »To je zame izhodišče vsega. Nekakšno očiščenje v vsakdanjem delu.« Lovro zelo rad posluša resno glasbo. Na slovenski glasbeni sceni zelo visoko postavlja Nino Strnad, prav tako Tomaža Gajšta. »Seveda zelo rad prisluhnem tudi bolj zabavnim ritmom. Všeč mi je rock. Skupina Mi2 in Siddharta. Pri klasični glasbi pa poslušam Chopina in Beethovna,« nadaljuje.
Novega prvošolca s trobento smo seveda vsi opazili tudi pri šolskih the Šlagersih. Lovru pri zasedbi odgovarja predvsem dejstvo, da vsi skupaj gradijo prijetno glasbeno vzdušje. »Res se imamo super,« tako kot vsak »šlager« tudi on o njihovih druženjih razlaga z iskrico v očeh. Lovro še zdaj povsem ne ve, zakaj mu je tako všeč ravno trobenta. Z njo se je prvič srečal na koncertu, ki ga je obiskal s starši. Starša sta ga pri njegovi ideji, da bi igral ravno ta inštrument takoj podprla. Takrat se je prvič zaljubil vanj, kar mu je v teh osmih let, od kar igra trobento, prineslo že kar nekaj uspehov. Lovro je marca na Tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov in baletnih plesalcev (TEMSIG) osvojil zavidljiv rezultat, na katerega je seveda zelo ponosen: »TEMSIG je najprestižnejše državno tekmovanje za mlade glasbenike. Vesel, da sem osvojil srebrno plaketo. Za ta nastop sem se pripravljal od septembra in res sem bil olajšan, ko smo pred kakšnim mesecem končali s tem.«
Ker vem, da Lovro zelo rad gleda filme, ga vprašam tudi o navdihu, ki ga prejema od drugih smeri umetnosti, a me preseneti in najprej omeni poezijo. »Zelo uživam predvsem v interpretaciji poezije. Zelo ljube so mi recimo recitacije žal že pokojnega Poldeta Bibiča,« me še naprej preseneča. Potem seveda sledi tudi omemba filmske umetnosti. Pri izbiri filma vedno naprej prebere oceno in kritike, šele potem si film tudi sam ogleda. Najraje ima drame in akcijske filme, ne mara pa grozljivk. Tu omeni še nekaj naslovov njemu všečnih filmov, ki pa jih moji prsti žal ne uspejo pravočasno natipkati. »Zelo sem vznemirjen zaradi novega filma o Jamesu Bondu. Celo pesem iz filma mi je všeč, čeprav običajno ne poslušam glasbe, kot jo ustvarja Billie Eilish.«
Čeprav glasba in kultura nasploh predstavljata ogromen del njegovega življenja, si ne želi kariere profesionalnega glasbenika. V prihodnosti bi se rad zaposlil v zdravstvu. »Že dve leti sanjam o tem faksu. Od nekdaj mi je všeč humanitarno delo, sem zelo čustven človek. Zanima me tudi delovanje človeškega telesa. Kadar nimam dela za šolo, zelo rad berem o medicini. Za to smer pa me je najbolj navdušil bratranec, ki obiskuje ta študij,« pove.
Poleg vsega naštetega se Lovro zelo rad rekreira. Pozimi veliko smuča, v drugih letnih časih pa se ukvarja z različnimi ostalimi športi. Letos je bil tudi član šolske odbojkarske ekipe.
Na koncu najinega virtualnega pogovora se dotakneva še ene njemu zelo ljube teme – umešanih jajc. Najprej se začne smejati, potem pa le zbere nekaj besed: »Nikoli mi ne uspe nič skuhati! Obvladam pa jajca, čaj in palačinke. V tem sem res dober. Ogledal sem si ogromno navodil in napotkov na YouTubu. Zato sem pravi mojster. Umešana jajčka so super!«
Aljaž Primožič
