Večraj, 5.10.2017, so imeli Sara Vrečko, Neža Švajger in Nejc Drev predstavitev prostovoljnega dela v tujini. O delu v tujini so povedali tole:
Zakaj si se odločila za prostovoljno delo v tujini?
Najprej za to, ker sem želela biti v stiku z angleščino. Prostovoljno delo pa me je pritegnilo prav zaradi namena, ki je res lep, zaradi ugodnega potovanja v katerokoli državo in spoznavanja novih ljudi, njihovih zgodb.
Kaj si tam delala?
Delala sem na eni izmed finskih kmetij, 30 km oddaljeni od glavnega mesta Helsinki. Prostovoljci smo na polju delali 6 ur dnevno, vikende in ostali čas pa smo lahko izkoristili, kot smo želeli. Mi smo veliko kuhali, potovali po Finski, kolesarili, žurali, se zabavali …
Ti je bilo delo všeč?
Ja. Obožujem delati na kmetiji. Delo ni bilo naporno, meni osebno je bilo relaksacija. Sem pa v otroštvu veliko časa preživela na kmetiji, pri stari mami ter atu, in verjetno moja ljubezen do kmetije izvira ravno od tam.
Boš naslednje leto spet odšla na delo v tujini?
Ja. Sem se že odločila da naslednje leto obiščem Norveško. Želim si prepotovati celotno Skandinavijo.
Priporočaš delo v tujini tudi mlajšim dijakom? Zakaj?
Vsem priporočam. Prostovoljno delo ti da ogromno. Iti sam nekam daleč, spoznati ljudi iz celega sveta, njihovo kulturo, to je zame največje bogastvo, ki ga lahko pridobiš in to na zelo ugoden način. To je ena izmed najlepših izkušenj v mojem življenju in seveda jo priporočam vsem, ki imajo možnost potovati na takšen način.
SARA VREČKO, 4.c, (AZERBAJDŽAN, GRUZIJA)
Potovanja so ena tistih stvari, ki te zelo hitro zasvojijo, saj ni nič boljšega od raziskovanja sveta, obiskovanja novih dežel, spoznavanja novih ljudi in sledenja toku spontanih odločitev. Že od nekdaj sem se rada preizkušala v najrazličnejših stvareh, bolj nore kot so bile, bolj me je pritegnilo. To poletje sem se za razliko od predhodnjih odločila, da počitnice izkoristim za nekaj povsem novega, norega a hkrati koristnega. Za začetek lahko napišem, da je bilo to poletje res, ampak zares noro. Odprlo je povsem novo poglavje v mojem življenju. Vse pa se je začelo ko sem na spletu iskala načine kako preživeti nepozabne počitnice in pri tem naletela na organizacijo imenovano AIESEC. Pogledala sem si kaj sploh je, kako deluje in se prijavila na nekaj “priložnosti” (prostovoljnega dela v tujini). Ponujenih mi je bilo ogromno priložnosti, ampak največje zanimanje je v meni vzbudil projekt z naslovom Summer story in sicer angleški poletni kamp za otroke v državi Azerbajdžan. Opravila sem intervju na skypu z vodjo tega projekta in v roku parih dni prejela potrditev, da sem bila sprejeta. Bila sem tako vesela, da bi lahko kričala od sreče. Temu je sledilo iskanje informacij o sami državi, cenah, različnih znamenitostih,..itd. Vse kar sem morala še narediti, je zaključiti tretji letnik potem pa se odpraviti na 6 tedensko “dogodevščino”. Prišel je dan odhoda in z glavo sem že bila povsem nekje drugje, komaj sem čakala da prispem v Baku-glavno mesto Azerbajdžana ter začnem pisati novo poglavje v svojem življenju. Prva dva tedna sem preživela v majhnem mestecu imenovanem Quba, kjer je bil moj glavni namen, da sem kot prostovoljna angleška učiteljica, vsak dan po 2 h učila otroke od 6 do 17 leta starosti angleščino. Poleg tega pa smo imeli precej razgiban urnik. Dan se je začel ob 8 zjutraj z jutranjo telovadbo, sledil je zajtrk nato 2 h učenja. Po učenju je bilo kosilo, nato prosti čas z različnimi aktivnostmi, vse do 7 ure zvečer ko so otroci imeli večerjo. Po večerji pa so navadni imeli disko, karoke, kino, ali kaj podobnega. Dva tedna sta zelo hitro minila, s težkim srcem sem odšla, saj so mi otroci res prirasli k srcu, a morala sem se vrniti v Baku in iti novim izkušnjam naproti. Moj urnik se je povsem razlikoval od tistega, ki sem ga bila vajena. Trikrat tedensko sem vodila pogovorne krožke v angleščini za otroke različnih starosti. Ob tem pa sem imela ogromno prostega časa da obiščem vse znamenitosti, poskusim lokalno hrano, spoznam tamkajšnje ljudi in kulturo, itd. V Bakuju sem preživela dva tedna, nato sem se odpravila v sosednjo državo-Gruzijo. V Gruziji sem ostala en teden, toliko da sem si lahko podaljšala vizo in se nato še za en teden vrnila nazaj v Baku, pred odhodom v Slovenijo. Teh nekaj dni v Gruziji je minilo kot bi mignil, saj sem lahko vse dni izkoristila kot nekakšne počitnice. Lahko bi še naštevala vse stvari, ki sem jih doživela, opisovala ljudi ki sem jih spoznala in se ozirala nazaj z željo, da se nebi ta izkušnja nikoli končala. Ta izkušnja je bila zares ena izmed najboljših v mojem življenju. in Želim si, da bi tudi ostali lahko izkusili to, saj to ni bil le navadni projekt ampak je bil projekt zaradi katerega sem spoznala ogromno enkratnih ljudi, doživela izjemne stvari, hkrati pa naredila nekaj dobrega zase kot tudi za soljudi.
NEJC DREV, 3.i, (ŠVICA)
Zakaj si se odločil za prostovoljno delo v tujini?
Odločil sem se predvsem zaradi lastne izkušnje. Želel sem osebno rast, hotel sem doživeti nekaj novega, edinstvenega, na kar bi lahko bil ponosen. Seveda pa sem želel tudi nekakšno spremembo in izkušnjo namesto poležavanja na plaži.
Kaj si tam delal?
Bili smo na kmetiji v švicarskih Alpah, kjer smo pomagali pri vseh kmečkih opravilih. Naša glavna naloga pa je bila zgraditi škarpo iz kamenja, ker se je stara porušila.
To je pravzaprav skupnost dvajsetih judi, ki si stojijo ob strani, si pomagajo, ko je treba, delijo pa si tudi en skupen cilj, namreč obnoviti in to kmetijo ter jo predstaviti in odpreti javnosti.
Ti je bilo delo všeč?
Bilo je solidno 😉 . Seveda to ni bil moj glavni razlog za prijavo, ampak sem se tega zavedal ter to sprejel in na koncu je bilo to delo pravzaprav zelo zabavno.
Boš naslednje leto spet odšel na delo v tujini?
Z veseljem bi. Morda drugo leto preizkusim še kaj novega, drugačnega. Če pa bi to izkušnjo moral ponoviti še enkrat, bi to z veseljem storil. Bomo videli kam me bo pot odpeljala letos.
Priporočaš delo v tujini tudi mlajšim dijakom? Zakaj?
Definitivno. Kot sem že prej omenil, je to neverjetna psihična izkušnja ter predstavlja neko osebnostno rast in izkušnje, ki jih s tem pridobiš. Te izkušnje so nepopisne in jih ne moreš dobiti nikjer drugje, kot na tovrstnem potovanju. Če se takšnega potovanja lahko udeležite, če vam finance to dopuščajo, vam iskreno priporočam, ker je res neverjetno. Spoznali pa boste ogromno fantastičnih ljudi iz celega sveta.
Upamo, da jim je to prostovoljno delo ostalo v spominu, da so pridobili nepozabne izkušnje in se ob delu zabavali ter se naučili nekaj novega. 🙂