Projekt Comen(d)ius tretjič: puljski “gangbang style”

Prejšnji petek smo se dijaki Gimnazije Celje – Center, ki skupaj z učenci Glasbene šole Ivana Matetičića Ronjgova (Hrvaška) ter Glasbeno šolo Bad Ischl (Avstrija) sodelujemo pri projektu MMT (Multicultural Music Theatre, financiran s strani evropskega programa Comenius), odpravili v hrvaški Pulj na zadnje delovno srečanje. Ob morju smo preživeli izredno produktiven konec tedna in uspešno uskladili podrobnosti naše celovečerne glasbeno-gledališke predstave Roots of eternity, ki bo luč sveta ugledala aprila 2013.

Z malo zamude, a vseeno uspešno smo se v petkovih jutranjih urah odpravili proti morju. Precej star, toda presenetljivo udoben kombi smo že navsezgodaj napolnili z dobro voljo in velikimi kovčki. Za vsak primer smo preverili horoskop, ki nam je razen manjših ljubezenskih težav, šibkega zdravja in pretiranega zapravljanja napovedal uspešen vikend. Prvo jutranjo kavico smo si privoščili na Lomu, kjer bi skoraj ostali, saj je naš tenorist Matic hladnokrvno zaklenil voznika Janeza iz kombija. Na srečo so naši avtoritativni profesorji spretno obvladali situacijo in sprednji levi sedež je kmalu spet pripadel odgovornemu. Pot smo z izjemo manjših težav z menjalnikom (odpovedala nam je šesta prestava) uspešno nadaljevali. Slovensko-hrvaško mejo smo prečkali brez zapletov, saj je bilo carinikom takoj jasno, da smo izjemno resna in zagnana skupina. Približno uro pozneje smo se v Rovinju že sončili ob drugi jutranji kavi, nekateri smo si privoščili kosilo, spet drugi so napadli prestižne trgovine. Po prihodu v Pulj in nastanitvi v Velem Jožetu so nam gostitelji pripravili kratek program, ki smo si ga žal ogledali brez avstrijskih kolegov. Ti so se nam zaradi tehničnih težav z avtobusom pridružili šele pri večerji.

V sončno soboto nas je prebudilo trkanje po vratih, saj smo se v navdušenju nad puljskim nočnim življenjem s profesorji pozabili dogovoriti za uro zajtrka. Kljub temu smo se uspešno okrepčali (najbolj so nas navdušila jajčka) in zavihali rokave. Pravzaprav, sezuli čevlje. Čakala nas je namreč dopoldanska plesna vaja. Za ogrevanje smo svoje gibalne sposobnosti preizkusili na baletnih drogovih (prosti slog), nato pa smo ponovili vse prizore, ki smo jih pripravili na prejšnjem srečanju v Bad Ischlu. Po nekaj poskusih smo usvojili vse gibe, dodali še nekaj svojih na temo »gangbang style« in si privoščili zasluženo malico. Po odmoru nas je čakalo srečanje z istrskimi mediji, ki smo ga izpeljali nadvse profesionalno. Okusno kosilo je bilo torej več kot zasluženo. Ker so se Avstrijci odpravili na izlet v bližnji Rovinj, ki smo si ga mi ogledali že dan poprej, smo imeli prosto popoldne. Izkoristili smo ga predvsem za počitek, kajti dopoldanske telesne dejavnosti so nas precej utrudile. Sledila je pevska vaja, saj so nam partnerji, navdušeni nad našimi vokalnimi sposobnostmi, v predstavo dodali še dve novi skladbi. Hitro smo ju usvojili in ostal je čas še za zadnjo ponovitev obeh dejanj, preden smo se, tokrat s kombijem, odpravili na večerjo. V bližnjem »selu« smo ves večer uživali v dobrotah kuhinje »none« Marije in čudesih brezžičnega interneta. Po vrnitvi v hotel smo, kot si lahko mislite, nemudoma popadali v postelje.

Nedelja se je začela z vstajanjem, pakiranjem in zajtrkom. Zadnje dejanje tokratnega srečanja je bila skupna vaja z orkestrom, ki smo jo izpeljali prav tako zagnano in uspešno kot ostale. Medtem ko so mentorji usklajevali podrobnosti srečanj in uprizoritev, smo si dijaki privoščili še zadnjo hrvaško kavico. Po kosilu smo se poslovili od hrvaških in avstrijskih kolegov ter se pridružili Janezu v našem kombiju. Na poti domov smo se ustavili še v bližnjem Vrsarju in dodobra spoznali pomen besedne zveze »zunaj sezone«. Kljub temu smo si nekateri uspešno privoščili sladoled. Čeprav smo imeli nekaj logističnih težav s hrvaškimi cestami, smo se uspešno vrnili v rodno deželo. Razen s tarnanjem o prihajajočem ponedeljku smo si pot že tradicionalno krajšali z matematičnimi orehi (lotili smo se odstotnega računa in njegovih posledic). Četudi bi na Ljubljanski cesti skoraj povozili agresivna tekača, smo v poznih popoldanskih urah srečni in zadovoljni prispeli pred »dobro staro«.

Za popolno Comen(d)ius izkušnjo bralcem Spletka priporočamo,
da prisluhnejo in se prepustijo enemu zadnjih svetovnih
glasbenih hitov. http://www.youtube.com/watch?v=9bZkp7q19f0