Dijaki se vsakodnevno soočamo s takšnimi in drugačnimi izzivi. Kaj pa naši profesorji? Kaj pa njim predstalja ovire v ustaljenem vsakdanjiku?
Silvia Affronte (tukaj si lahko preberete tudi intervju) je 25. avgusta iz italijanske srednje šole prišla na GCC na izmenjavo za 3 mesece in gostuje pri dijakinji 2. C razreda, Patriciji. Tukaj ima isti urnik, kot ga ima razred, v katerem gostuje, torej tudi ure predavane v slovenščini. Ker pa skoraj ničesar ne razume, je lahko zanjo pouk zelo dolgočasen –khm, tako, kot tudi za vse ostale dijake-, a na srečo so tu naši predragi profesorji, ki nam z njihovo izjemno angleščino popestrijo vsaj del učne ure. Če se sprašujete, kako se profesorji spopadajo s sporazumevanjem, imamo za vas vsekakor odgovor.
Najlažje je seveda profesorjem tujih jezikov, saj Silvia odlično govori angleško. No, saj tudi pri matematiki ni treba vklopiti kaj dosti možganskih celic – vsaj tistih za prevajanje ne! Na šoli imamo kar nekaj takšnih profesorjev, ki neizmerno radi širijo znanje, zato snov še enkrat zelo dobro razložijo v angleščini, da bi lahko vsi razumeli in zapisali pomembne podatke. Seveda imamo pa tudi takšne, ki snov tako dobro razložijo v slovenščini, da prevoda sploh ne potrebujemo. Kar se pa tiče italijanščine, se verjetno vsi dobro strinjamo, da jo zna Silvia veliko bolje, kot vsi skupaj.
Sledko je povprašal profesorje, kako Silvii prilagajajo pouk in kako se spopadajo s komuniciranjem:
S Silvio lahko pri urah normalno komunicirava, saj se že več let uči nemščino in lahko sledi pouku. Doslej smo pri urah ponavljali snov lanskega šolskega leta. Silvia se je brez težav vključila v vse aktivnosti. Kadar pri uri česa ne razume, najprej vpraša Patricijo. Kadar ne razume vprašanja, ki ji ga postavim, pa ji razložim po angleško.Silvia je komunikativna in motivirana za delo, zato je z njo prijetno delati. Mislim, da je prisotnost dijakov iz tujine dobra tudi za naše dijake, saj lahko iz prve roke izvedo kaj novega o drugih državah in izboljšajo znanje tujega jezika.
Res je težko na kratko opredeliti značaj nekega večjega naroda, saj vemo, da smo si celo majhni Slovenci dokaj različni po regijah, toliko težje pa je, na primer, definirati Italijane, če upoštevamo samo bistveno razliko med severom in jugom, s samosvojim Rimom v središču, in neskončne variante posameznih področij, ki se ločijo tudi po kurioznih narečjih, prehajajoč ponekod celo v samostojne jezike. Pa vendar obstajajo za Italijane določeni kolektivni “psihološki” arhetipi, kot so ekstrovertiranost, komunikativnost, humornost, muzikalnost, čut za estetskost ipd., četudi imajo morda še večji pomen lastnosti, ki jih lahko označuje glagol affrontare, iz katerega je izpeljan tudi priimek naše dijakinje Silvie Affronte, kot so na primer kljubovanje (nevarnostim) ali soočanje (s problemi), kar so naši sosedje pogumno dokazali ob nedavnem katastrofalnem potresu, v skladu z latinskim rekom: nolli desperare (nikar obupati). Omenjene lastnosti ne nazadnje izpričuje tudi Silvia Affronte, saj je tako mlado dekle sprejelo pogumno odločitev, da odide na med gimnazijsko izmenjavo, ne v Anglijo ali Nemčijo ali Francijo ipd., marveč v popolnoma neznano deželo, tam nekje pod Alpami, s popolnoma nerazumljivim jezikom, ne vedoč kaj jo čaka. No, vsekakor ji je uspelo izpolniti zadane cilje, prilagoditi se drugačnemu okolju, pridobiti nova prijateljstva in znanstva, akumulirati podatke, ki ji bodo pomagali razširiti obzorje in spoznati vso obsežnost pojma Evropa, kar ji bo vsekakor koristilo, ne glede na nadaljnji izbor študija. Gre skratka za simpatično in sposobno mladenko, ki ji želimo še veliko uspeha v življenju, z upanjem, da bo ohranila na našo šolo, mesto in Slovenijo nasploh, karseda lepe spomine.
Bernarda Špegel Berdič, prof. – biologija
Silvia je zelo inteligentna in prijazna oseba, na prvi pogled morda izpade, da je vase zaprta, saj deluje zelo umirjeno. Ob pogovoru z njo pa lahko vsak hitro ugotovi, da jo poleg umirjenosti krasi tudi odlično znanje angleščine (še posebej, če upoštevamo stereotip o Italijanih in njihovem znanju angleščine), razgledanost, radovednost in odprtost.Kot razrednika in kot učitelja geografije me je skrbelo, kako se bo Silvia prilagodila dejstvu, da nas večina učiteljev ne zna tako dobro angleško (morda na nivoju stereotipnih zahodnih sosedov). Sedem ur sedenja in poslušanja neznanega jezika lahko ob hkratni prepovedi uporabe telefona postane kar utrujajoče dolgočasno. Silvia mi je vljudno razložila, da uživa v poslušanju tujih jezikov in da se ji zdi slovenščina zelo lep jezik, tako da je le še enkrat potrdila moje mnenje o njej, ki sem ga že opisal. No, kljub temu poizkušam vsako uro narediti povzetek svoje razlage tudi v angleščini, kolikor mi ob prijaznem nasmihanju ostalih dijakov v razredu, ki čakajo na moje slovnične napake in napačno izgovorjavo, to uspeva.Z vprašanjem o tem, koliko prilagodim pouk naši gostji, ste me kar presenetili, saj šele sedaj pri sebi ozaveščam, da bi bilo prav in prijazno, če bi to storil večkrat med uro. Naj bo to obljuba za naslednje ure pouka, da se bom tudi sam še bolj potrudil, nad mojim delom bo tako ali tako bdela bodoča urednica Sledka, tako da verjamem, da bo Silvia odšla domov tudi z dobrimi vtisi o učiteljih GCC.Vso srečo želim tako Silvii kot novi ekipi Sledka pri vašem raziskovanju novinarskega poklica. Tudi pri tem bodite enostavno drugačni in uspeh ne bo izostal.
