Na Sledku se v naslednjih tednih obeta kar nekaj novih rubrik, ena izmed njih je Profesor na drugi strani katedra. V rubriki bomo objavljali intervjuje s profesorji, ki bodo odgovarjali na zanimiva vprašanja, vse od najljubše knjige, filma, preživljanja prostega časa, do smešnih dogodkov iz šolskih klopi … Kot se spodobi, prvi intervju pripada našemu ravnatelju Gregorju Deleji.
“ Svoje sanje lahko ujamem le tako, da močno verjamem vanje … „
1. Katera je vaša najljubša knjiga?
Zelo težko vprašanje in še težja odločitev. 🙂 Teh najljubših je kar preveč, saj imam kar nekaj naslovov, h katerim se vedno znova vračam. Mogoče ima med njimi prav posebno mesto roman Onkraj sle Pierra La Mura, ki pripoveduje zanimivo zgodbo skladatelja Felixa Mendelssohna, če se osredotočim samo na čtivo iz mojega osnovnega strokovnega področja …
2. Kateri je vaš najljubši film?
Še eno težko vprašanje. 🙂 Če ostanem kar pri moji stroki, je med temi naslovi vsekakor odštekani surrealistični filmski eksperiment Tišina pred Bachom, pa mnogo bolj romantična drama Nesmrtno ljubljena. Med bolj »posvetnimi« pa vse od filma Der Untergang do Inglourious Bastards, pa od Grand Budapest Hotela do Razrednega sovražnika.
3. Kakšno zvrst glasbe najraje poslušate?
Klasiko in jazz.
4. Katerega dogodka ne boste nikoli pozabili?
Mojega prvega koncerta – tiste neverjetne treme pred nastopom, pomirjujočih besed moje učiteljice klavirja, preden sem stopil na oder, tistega gromozanskega klavirja, ki me je tako pritegnil kot otroka, tistih neznanih in burnih občutkov, ko so prsti ubrali svojo pot po tipkah in tistega aplavza, ki se mi je zdel tako neverjetno bučen in navdušen.
5. Katerih stvari (veščin) bi se radi naučili?
Letenja oz. pilotiranja – to je že od nekdaj moja velika želja, za katero pa se še ni našel čas, ki ga človek potrebuje, da se dobro nauči te veščine …
6. Kaj vas spravi v dobro voljo?
Dobra družba, dobra hrana, predvsem pa ravno prav pridni dijaki.
7. Kateri kraj je na vas naredil največji vtis? Zakaj?
Teh vtisov je prav tako zelo veliko in je težko izbrati zgolj enega. Če ostanem v mejah naše domovine, bi najbrž med takšne kraje sodila Pokljuška soteska, precej neznan slovenski biser, ki se nahaja nedaleč od mnogo bolj popularnega Blejskega vintgarja. Gre za kraj neverjetne veličine in izjemnega miru, odetega v skoraj 100m visoke stene, ki jih je v davnini oblikovala voda z odtekanjem s pokljuških ledenikov. Ta divja soteska me je navdušila kot otroka in se mi res globoko vtisnila v spomin.
8. Kam bi se odpravili, če bi imeli neomejene možnosti?
Ker sem po naravi precej nemiren duh, so mi potovanja pisana na kožo. Ena izmed neodkritih delov sveta, za katera še ni bilo priložnosti in časa, sta nedvomno Bajkalsko jezero in Mongolija.
9. Kakšno je vaše življenjsko vodilo?
Da lahko svoje sanje ujamem le tako, da močno verjamem vanje …
10. Kaj najraje počnete v prostem času?
Potovanja so na prvem mestu med mojimi prostočasnimi aktivnostmi!
11. Katere lastnosti cenite pri ljudeh?
Smelost, iskrenost in predanost.
12. Kaj ste si želeli postati kot otrok?
Učitelj! Četudi se tole najbrž bere preveč stereotipno in v slogu, da najbrž to moram reči, ker sem učitelj, je to res. Če vprašate mojo mamo, vam bo potrdila, da sem v času, ko so vrstniki govorili, da bodo gasilci, astronavti in zdravniki, jaz vedno vztrajal pri tem, da hočem postati učitelj.
13. Kateri je bil vaš najljubši predmet v šoli?
V osnovni šoli je to nedvomno bila zgodovina. Moj razrednik na predmetni stopnji, sicer odličen in pravičen učitelj, je bil namreč zgodovinar in njegove ure so bile ena sama velika, zanimiva zgodba o dogodkih in ljudeh – znal nas je navdušiti in to tako, da to navdušenje ni popustilo niti v srednji šoli in naprej na faksu. No, kasneje se je na mojo listo priljubljenih predmetov uvrstila še slovenščina, pa nemščina oz. jeziki nasploh, pa kemija, psihologija, sociologija in filozofija, kot popotnika pa me je že v srednješolskih letih navduševala tudi geografija.
14. Nam zaupate kakšno zanimivo anekdoto, ki se je zgodila pri vaših urah?
Teh je bilo kar precej. Med njimi tudi veliko takšnih, ki mogoče niso ravno za svetovni splet. 🙂
Vsekakor pa so nekatere, ki se ponavljajo … Recimo ob vsakem začetku šolskega leta, ko še ne poznam razredov. Takrat se mi je že velikokrat zgodilo, da sem zašel v napačen razred, se začel predstavljati oz. nadaljeval razlago prejšnje ure, prvošolci pa me niso ustavili. To je naredil šele kolega, ki je prišel v razred za mano oz. se je sprva obrnil na vratih misleč, da se je zmotil on. V žaru predavanja me po navadi ne zmotijo niti začudeni pogledi občinstva, ki bi mi lahko dali vedeti, da nekaj ni v redu. Pa en dogodek iz mojega prvega leta na GCC, ko se mi je dijak sredi ure začel slačiti. In to dobesedno! Ko je sprva slekel pulover, še ni bilo čudno, ko je sledila majica, smo z razredom že malce začudeno gledali, ko pa so padle še kavbojke, pa sem mu prijazno ponudil, naj le stopi na mizo, da bodo vsaj vse sošolke imele kaj od tega. 🙂
