Vsi pisatelji po duši in tudi tisti malo manj redni pisci imate zdaj enkratno priložnost, da pokažete svoj talent. Letošnje šolsko leto poteka namreč že 8. literarni natečaj za Naj kratko zgodbo.
Do 18. 11. 2016 (imate torej še en mesec časa) lahko svojo kratko zgodbo, ki naj obsega največ 1500 besed, pošljete pod psevdonimom na elektronski naslov kjiznica@gcc.si. Več si lahko preberete tukaj.
Natečaj vam ponuja enkratno priložnost, da izrazite svoja čustva, želje, morda tudi strahove. Da razkrijete svojo zgodbo ali prigode svojega izmišljenega lika. Pa naj bo to žalostna, ljubezenska, smešna ali grozna zgodba. Mogoče zdaj še nimate pravega navdiha, a kmalu bodo počitnice in morda vam te ponudijo ravno pravo temo za pisanje.
Če niste najbolj prepričani, da je natečaj prava stvar za vas, pa upamo, da vas besede lanskoletnih zmagovalcev, Tanje in Jana, spodbudijo, da boste delček svoje domišljije delili z vsemi nami in našimi bralci.
Vsi bralci, katerih nabor talentov ne vključuje pisanja (kakšna sreča, da smo si ljudje različni), pa si lahko nestrpno čakanja na letošnje kratke zgodbe, ki bodo objavljene konec novembra, krajšate z branjem lanskoletnih, ki jih najdete tukaj.
Veselimo se že branja vaših zgodb. Vsem pisateljem želimo veliko sreče pri pisanju, bralcem pa obilo užitkov ob prebiranju zgodb.
Francis Bacon je nekoč dejal, da branje človeka izpopolnjuje, razpravljanje ga pripravi, pisanje pa mu da natančnost. Vsak, ki rad bere ali piše se s povedanim zagotovo strinja. Pisanje ti širi obzorje, veča besedno zakladnico in ti omogoča, da domišljiji prepustiš prosto pot. Ima samo eno slabost – zaradi pisanja pozabiš na čas, ljudi okoli sebe in na to kar je sedaj že v polnem teku – učenje. Toda kljub temu te izzivam, da poprimeš za pero oz. če se moderno izrazim tipkovnico in ustvariš svojo zgodbo. Časa je še na pretek, idej pa tudi verjamem, da ogromno! Edini vreden nasvet, ki ti ga lahko predam je, da piši s srcem in si upaj biti drugačen! Mogoče boš pa prav ti letošnji zmagovalec natečaja Naj kratke zgodbe 2016!
-Tanja Goltnik
Človeku je bil dan, od nekoga tam zgoraj poslan, ali pa naključno priložen dar uma, dar zavesti. In ta naš prečudovit, unikaten, kompliciran in navdušujoč dar je sprogramiran tako, da najraje vidi, sliši, čuti, premleva zgodbe. Vsak od nas si svoje življenje razprostre kot roman, svoje dogodivščine ustekleniči v epe, kratke utrinke navdahnjenosti in čustvenih ekstremov lirično verzificira. Vendar pa nam je dodeljena le enkrat prehojena pot. Med sabo si zato delimo zgodbe, pripovedi z zasnovo, zapletom, razpletom in zasnovo, ki prijatelju opišejo nenavadno torkovo popoldne, profesorici in/ali profesorju utemeljijo manjko domače naloge v delovnem zvezku na strani 58, samemu sebi pojasnijo groteskno zanimive sanje ali pa z javno objavo razširijo vest o osebnem dognanju zgodb željni publiki. In danes, morda bolj kot kadarkoli prej, družbo muči žeja po zgodbah. Po dobrih zgodbah. Po tistih zgodbah, ki v glavi ostanejo kot pohojen čigumi na podplatu starih superg, po tistih zgodbah, ki prijajo kot vroča čokolada ob kaminu pri pol metra novozapadlega snega, po kratkih zgodbah. Zato je vsak takšen natečaj, kot je GCCjevski za Naj kratko zgodbo več kot dobrodošel in kot nalašč za strokovno in oceno javnosti za tisti štiklc, ki ste ga enkrat nakracali na prvi prazen list papirja, ki vam je prišel pod roke, ker se vam je tako mudilo spraviti navdih literarne muze na plano. Pogum velja!
-Jan Podbrežnik
