Dragi bralci, pozdravljeni!
Za nami sta približno že dva tedna poletnih počitnic. Upam, da uživate, se sproščate in nikakor ne razmišljate o šoli 😉 Sama se z družino trenutno mudim na Portugalskem, kjer odkrivamo skrite in manj skrite kotičke te južnoevropske države. In seveda uživam na polno.
Naše potovanje smo pričeli na torkov večer z vožnjo do Benetk. Po ne preveč udobnem počitku na letališču smo se nekaj pred šesto uro zjutraj vkrcali na letalo, nekaj čez šest pa smo že imeli veličasten razgled na Benetke iz zraka. Ob 8.03 po lokalnem času smo prispeli v Lizbono, kjer smo prevzeli naš rent-a-car in se odpeljali proti severu, proti drugemu največjemu mestu Portu. Na poti smo se ustavili v romarskem središču Fatima, kjer nas se presenetila velikost svetišča in trga pred njim, in v univerzitetnem mestu Coimbra, domu najstarejše portugalske univerze. Po celem dnevu vožnje in ogledov smo utrujeni prispeli v Porto, natančneje v Vila Nova de Gaia. Ker se preprosto nikomur ni dalo kuhati ali sedeti v restavraciji, smo se odločili, da se bomo za večerjo zadovoljili z zamrznjeno pico. Najbrž brez potrebe dodam, da smo kmalu vsi popadali v postelje.
Drugi dan smo preživeli v prečudovitem Portu, kjer smo se z ladjico popeljali po reki Douro, si z avtobusa ogledali stari del mesta, se zapeljali do pristanišča, povzpeli na Torre dos Clerigos, se sprehodili skozi mesto in preizkusili portovce v eni od vinskih kleti (polnoletni del družine, seveda), ki jih v Portu ne manjka. Skratka preživeli smo prečudovit dan v še lepšem mestu, ki smo ga zaključili s tradicionalno portugalsko večerjo in fotografiranjem sončnega zahoda.
Tretji dan smo bili spet bolj kot ne na poti. Zapustili smo Porto in se odpravili proti Lisboni. Naši vmesni postaji sta bili Aveiro in Nazare. Nekaj časa smo kljub vožnji v napačno smer in stalnem preračunavanju našega GPS-a vztrajali na lokalnih cestah, ampak smo se sčasoma vdali in se naprej peljali po avtocesti. V Nazareju smo prvič, odkar smo pristali v Lizboni, namočili noge v morje, nihče pa ni bil dovolj pogumen oz. nikomur ni bilo dovolj vroče, da bi se skopal. Zvečer smo prispeli v portugalsko prestolnico, Lizbono.
Četrti dan smo si ogledali glavne znamenitosti Lizbone, se sprehodili po mestu in se zapeljali z znamenitim tramvajem. Lizbona je sicer očarljivo mesto, ampak me ni tak očaralo tako, kot me je Porto. Glede na to, da je mesto večje, ima približno 3 milijone prebivalcev, so tudi cene temu primerno višje.
Peti dan smo si ogledali znamenitosti v okolici Lizbone. Dan smo začeli s “šopingom”. Bolj sprehodili kot pa nakupovali smo v največjem nakupovalnem centru v Lizboni, Colombo. Pot smo nadaljevali proti Sintri, poletni rezidenci portugalskih kraljev in pomembnežev. Mestece je bilo preplavljeno s turisti, zato smo se po kratkem ogledu kar z avtom popeljali po narodnem parku. Pot smo nadaljevali do najbolj zahodne točke Evrope, Cabo de Roca. Večino dneva smo preživeli na vročem soncu, na rtu pa smo se morali obleči, saj nas je skoraj odpihnilo. Megla nam je tudi ovirala razgled, tako da smo pot nadaljevali z bolj slabimi fotografijami. Glede na to, da je bila nedelja, se nam je mudilo nazaj do našega apartmaja. Sama sicer nisem neka nogometna navdušenka, je pa moški del družine vztrajal, da moramo tekmo pogledati od začetka do konca. Preden pa smo se odpeljali nazaj proti Lizboni, smo si ogledali še Boco de Inferno in se posončili na eni od plaž v Cascaiu. Nato pa seveda takoj nazaj proti apartmaju, da je na bi zamudili finala, ki so ga spremljali najbrž čisto vsi Portugalci. Ceste in parki malo pred centrom Lizbone so bili že pred začetkom tekme skoraj prazni in tudi mala kavarna pod našim apartmajem je bila nabito polna. Na glavnem trgu v središču mesta in ne večjih lokacijah po državi, ki smo jih obiskali so imeli postavljene velike zaslone za spremljanj nogometa. Bojim se, da v primeru portugalske zmage Portugalci ne bodo ravno umirjeno spali, kar pomeni, da se tudi mi morda ne bomo uspeli naspati. Bomo videli, kako se bo vse razpletlo. 😉
Portugalci so nas do sedaj presenetili s svojo prijaznostjo in tudi sama država je, kar smo je do sedaj videli, izjemno očarljiva. Meni najdolgočasnejši del je vožnja, ki pa sem si jo do zdaj uspešno popestrila z branjem knjig, ki se jih čez leto zaradi pomanjkanja časa izogibam. Pred odhodom nazaj domov si bomo ogledali še jug države in se na hitro sprehodili po Amsterdamu, kjer prestopamo. Smo že čez polovico našega družinskega dopusta in odhod je na žalost vedno bližje. Ostalo nam je le še nekaj dni Portugalske, ki pa jih nameravamo izkoristiti kolikor se bo le dalo.
Uživajte še naprej, jaz pa vam kmalu sporočim, če me je katero portugalsko mesto očaralo bolj kot Porto (sicer ne verjamem, da je to možno, ampak bomo videli).
P.S.: Opravičujem se za vse slovnične napake. Prispevek pišem med finalom evropskega nogometnega prvenstva in oči mi vseskozi begajo proti televizorju … 😉
