Na poti domov se mi je zgodila strašna nesreča – z novimi petkami iz Londona sem zakorakala direktno v veliko lužo. Na mestu so bile uničene, z njimi pa tudi moje razpoloženje. Vreme je obupno in domovanje družine Fuk je oblito z umazanim morjem. Le kako bom šla jutri v šolo, sem se vprašala. Vendar obstaja rešitev, k sreči me je pravkar klicala razredničarka, ki je, prav tako kot jaz, strogo proti temu, da bi v času hudih naravnih nesreč trpelo tudi naše znanje. Jutri pouk bo! In od zdaj naprej bo vsak dijak poleg učbenikov in copat nujno opremljen tudi z gumijastim rešilnim čolnom, ki bo seveda zložljiv, tako da ga bo možno shraniti kar v šolsko omarico. Hvala, draga šola!
Če kdo ve za kakšno dobro vodoodporno maskaro, naj me nujno kontaktira na Facebooku!
Razdražena in mokra Coco
