Nepozabno, čudovito, zabavno.. To so besede, ki najbolje opišejo naše potovanje v deželo sivke, ki je zaradi svoje lepote navdih mnogim umetnikom. Klub zgodovinarjev se je namreč že 9. leto zapored odpravil na ekskurzijo, tokrat v Provanso, ki nas s svojim kulturnim, zgodovinskim in umetniškim pridihom vedno znova prepriča.
Sivkasta barva, ki pride najbolj do izraza junija, močna parfumska industrija, estetske pokrajine – so le ene izmed številnih značilnosti te turistično priljubljene destinacije.
Ime je dobila po prvi provinci iz leta 200 pr. n. št. Provincia Romana, ko so Rimljani prvič porazili keltske in ligurske naselbine.
Prvi dan nas je pot vodila preko Verdonskega kanjona, ki je bil odkrit šele v prejšnjem stoletju, čez veličasten most Pont de I’Artuby, pa vse do stare prestolnice Provanse Aix-en-Provence. Ta odraža nekakšen utrip življenja, vidna je značilna provansalska arhitektura, glavna znamenitost pa je široka avenija Course Mirabeau, ki je obdana s številnimi platanami in fontanami. Zato ga imenujemo tudi mesto fontan.
Drugi dan smo spočiti in polni energije dan začeli z vožnjo z ladjico v delto reke Rone, poleg pa se nahaja tudi naravni rezervat Camargue. Sledil je sprehod po mestu Saintes Maries-de-la-Mer, kjer večinoma prebivajo Romi. V Arlesu smo si najprej ogledali rimsko areno, nato pa še cerkev in samostan Sv. Trophim, kjer se nahaja najslavnejši križni hodnik v Provansi. Espace van Gogh, nekdanja bolnišnica, ki jo je naslikal slavni slikar Vincent van Gogh, je bila še posebej privlačna.
Tretji dan smo si ogledali mesto Nimes, ki je znano po svojih rimskih znamenitostih. Sledil je Pont du Gard, imenitno ohranjen rimski akvadukt, ki je zaradi svoje skladnosti in lepote postal umetnina. Pot smo nadaljevali do mesta Avignon, za katerega je značilno pravljično število sedem: ima namreč sedem bolnišnic, sedem univerz, sedem pristanišč… Sprehodili smo se skozi Papeško palačo, ki se v vsej svoji veličini razteza v starem delu mesta. Videli smo tudi ostanke prvega zidanega mostu čez Rono, ki ga opeva znana pesmica ”Sur le pont d’ Avignon”.
Četrti dan smo se najprej ustavili v mestecu Orange, kjer smo si ogledali antično gledališče in pa znameniti slavolok zmage, ki z vsemi svojimi krasnimi reliefi pripoveduje bogato zgodovino Rimskega imperija. V Valence smo videli katedralo sv. Apollinarisa. Dan pa zaključili v osrčju Savojskih Alp v mestu Grenoble, kjer se prepletata provansalski in evropski vpliv.
Peti dan smo najprej imeli še nekaj časa za nakupe v Grenoblu, ker pa je bila nedelja, so bile trgovinice zaprte, zato smo si raje privoščili kakšno kavo. Ekskurzijo smo zaključili z ogledom kartuzijanskega samostana Monastere de la grande Chartreuse, ki ima več kot tisočletno zgodovino. Na sončku smo še malo martinčkali, na poti domov pa premišljevali kako hitro je vse skupaj minilo in koliko vsega smo videli v samo nekaj dneh. Vodnik Rok, ena izmed profesoric in pa voznik so imeli še ganljive poslovilne govore.
Vreme nam je bilo vseskozi naklonjeno. Francozi pa so na splošno bili zelo prijazni, če si znal še kakšno njihovo besedo, pa so te imeli še raje. Posebej velja omeniti še našega simpatičnega, zgovornega in vedno nasmejanega vodiča Roka, ki nam je potovanje naredil bolj zanimivo in poučno. S svojim značilnim dvignjenim oranžnim dežnikom nas je vodil skozi ‘množice’ in poskrbel da se nismo izgubili. Popestril nam je tudi večerne ure, ko smo se tisti željni dogodivščin odpravili v mesto in le-tega spoznali v čisto drugačni luči. Med drugim smo se ustavili v znani Cafe Terrace, ki krasi eno izmed najprepoznavnejših del slavnega slikarja.
Verjamem, da je Provansa vsakemu od nas pustila močan in nepozaben pečat. S svojo slikovitostjo je poskrbela za neverjetno doživetje, ki ga brez dvoma ne bomo nikoli pozabili.
Foto: Patricija Magič [nggallery id=36]
//
