Odnosi so sestavni del našega življenja in nas spremljajo na vsakem koraku. Naše celo življenje je prepleteno z različnimi odnosi, ki lahko na nas vplivajo pozitivno ali negativno. Z odnosi tudi zadovoljujemo nekatere svoje potrebe, npr. potrebo po varnosti, pogovoru, bližini… .
Že Albert Einstein je dejal, da je človek družabno bitje do zadnjega atoma. Vsi si želim dobrih odnosov. Takšnih, ki bi nas izpopolnjevali. Sploh pa si želimo dobrih odnosov z ljudmi, ki so nam blizu. V takšnih odnosih želimo drug drugemu biti v pomoč in oporo. V življenju pa se srečamo tudi z ljudmi, s katerimi imamo slabe odnose. Ti iz nas vlečejo jezo, žalost, frustracije… . Kot posamezniki se lahko iz naših odnosov z drugimi ljudmi marsikaj naučimo.
Pretekli teden smo na GCC organizirali Teden zdravja na daljavo. Dijaki ste prejeli tudi anketu o zdravju in rezultate le-te bomo predstavili v tem članku.
REZULTATI ANKETE:
Anketo je rešilo 118 dijakov GCC, od tega največ anketirancev obiskuje program splošna gimnazija.
Večini, kar 80.5%, se zdijo medsebojni odnosi zelo pomembni, 0.8% anketirancev pa meni, da sploh niso pomembni. Rezultat je bil, glede na trditev, da so odnosi zelo pomemben del našega življenja, pričakovan.
Že štiri tedne se pridno držimo karantene in tako v teh okoliščinah preživljamo veliko več časa doma, s svojimi najbližjimi. Trenutna situacija (prepoved javnega življenja) na odnose v družini pri 44.9% vprašanih nima posebnega vpliva, pri 29.7% ima pozitiven vpliv, pri ostalih 25.4% pa na odnose vpliva negativno.
Ko hodimo v šolo vsak dan veliko ur preživimo s svojimi sošolci. Vprašanje, kakšen odnos imajo z njimi, je 22.9% vprašanih ocenilo z oceno zelo dobro, 63.6% z oceno dobro, 7.6% vprašanih je zapisalo, da s sošolci nimajo nobenega odnosa in da držijo distanco, 5.1% vprašancev je odnose ocenilo kot slabe, 0.8% pa kot zelo slabe. Kar 63.6% anketirancev pa meni, da tudi učitelji vplivajo na medosebne odnose med dijaki.
Na vprašanji, kaj dijaki pri sošolcih najbolj cenijo in kaj jih pri njih najbolj moti, so odgovorili sledeče:
Ena od podtem letošnjega tedna zdravja je bila spolnost. 76.3% anketirancev ima do nje pozitiven odnos, 1.7% negativen odnos, 22% pa spolnost sploh ne zanima.
Na vprašanje »Kaj ti pomeni spolnost?« so najpogostejši odgovori vsebovali intimo, ljubezen in zaupanje, pa tudi užitek in sprostitev.
60% vprašanih je že imelo prvi spolni odnos. Ta podatek je zanimivo primerjati z informacijo iz raziskovalne naloge, avtoric Mojce Cafuta in Taje Fink, Mladi in spolnost iz leta 2009, ki pravi, da večina šolarjev še ni spolno aktivnih (76,6%).
Od vseh redno spolno aktivnih anketirancev jih 55.6% redno uporablja kontracepcijo, 33.3% kontracepcije ne uporablja, 11.1% pa jo uporablja le včasih.
Prve informacije o spolnosti je 27.8% dijakov dobilo pri starših, 25% v šoli, 22.2% pri prijateljih, 13.9% na internetu in 11.1% pri sorojencih.
Splav podpira 55.6% vprašanih, ne podpira ga 13.9%, 22.4% vprašanih meni, da je odvisno od situacije, 5.6% meni, da ga podpira le, če se zanj odloči nosečnica sama, 2.8% pa splav podpira, a ga sami ne bi storili/ ne bi želeli, da ga stori partnerka.
