Obtožba

Kot odgovor na naš izziv, ki smo vam ga postavili, smo v poštni nabiralnik prejeli prvo zgodbo, ki smo jo z velikim veseljem prebrali in jo sedaj tukaj tudi objavljamo :). Preberite jo še vi in oddajte svoj komentar.

Uničili smo planet, izvolili slabega predsednika. Zaradi tebe sem zamudil v šolo, profesorica me je nepravično ocenila. Ena obtožba, dve obtožbi, več obtožb. Voda ne teče, tok življenj ne gre naprej. Zakaj ne bi lepo sprejeli krivde, namesto da se kujamo v kotu in obtožujemo nekoga, ki z zadevo nima nobene zveze? Zamudil si v šolo zaradi snega. NE, sam si kriv. Lahko bi šel prej. Tovarne so uničile planet. NE, ti si ga. Kaj pa kupuješ tovarniške proizvode.

To je tvoje življenje. Vsako minuto ga je manj. Si na začetku in si na koncu. Končuje se in začenja in krivi so oni. Otrok v tebi še živi – zakaj? Ker veš. In to veš, ker ti je povedal on. Otrok še živi, ker veš, da si bil ti. Otrok še živi, ker namreč še nisi prešel v svet odraslih, kjer nisi bil ti. Nisi prešel v svet, kjer ljudje ubijajo svoje lastne sorodnike za denar. Nisi prešel v svet, kjer ženske deformirajo svoje telo zaradi presuhih manekenk. Ne veš, da bi vsaka od Viktorijinih angelov rada jedla kot normalen človek. Ne veš, da bi Cara z veseljem pojedla 4 hamburgerje na dan.

Obtožujemo se in najraje obtožujemo tiste, ki drugih ne. Najraje se spravimo na osebo, ki živi svoje pisano življenje in sprejme krivdo. Se z njo spopade. In nekateri prav uživajo, ko obtožujejo to osebo. Vendar ji ne pridejo do živega. Ker se ta oseba namreč zaveda, da ni kriva. Ničesar.

– La Luna

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja