Obrazi prihodnosti: prisluhni otroku v sebi

Gimnazija Celje – Center tudi letos sodeluje v Dnevnikovem projektu Obrazi prihodnosti, ki ga ta medijska hiša namenja prispevkom mladih novinarjev. Naša tema je bila tokrat Med sanjami in resničnostjo. Objavljamo drugi članek – komentar novinarke Alje. (povezava do uradnega članka: https://www.dnevnik.si/1042766927/slovenija/obrazi-prihodnosti-prisluhni-otroku-v-sebi)

Ste se že vprašali, zakaj nam cilji, ki si jih v življenju postavljamo, postajajo z odraščanjem čedalje bolj nedosegljivi? Morda zato, ker pri sebi iščemo razloge, zakaj ne zmoremo, smo preveč leni, ali pa ker preprosto obupamo. Vsi smo kot otroci sanjarili o tem, kaj bomo, ko odrastemo, in kako bomo prišli do želenega cilja. Dandanes otroci sanjarijo o tem, kako bodo postali zdravniki, astronavti, učitelji ali odvetniki, medtem ko mi najstniki začenjamo dojemati, da pot do želenega uspeha ni tako preprosta, kot se morda zdi. Sama se kot najstnica in dijakinja zavedam, kako velik del moje življenjske poti so ocene in da s slabimi ne morem biti sprejeta na svojo sanjsko fakulteto.

A kaj nas odvrne od prvotnih sanj, ki niso povezane s šolo, temveč bolj s srečo ali naključjem? Kaj se zgodi s sanjami, ki smo jih imeli v najmlajših letih in so potem potonile nekam na dno morja? Že od nekdaj predšolskim otrokom odrasli želijo predstaviti svet kot lep in jih držijo stran od vsakdanjih problemov, ki se dogajajo zunaj njihovega sveta. A ko otrok odrašča, začne z neskončnimi možnostmi interneta spoznavati nepoznan, do zdaj prikrit svet. Otrok z vključitvijo v šolski sistem začne dojemati to hierarhično lestvico, po kateri se poskuša povzpeti, a dojame, da so njegove sanje nerealne in da jih bo hudičevo težko doseči.Tudi starši odigrajo pomembno vlogo. Otroka lahko pri njegovih sanjah podpirajo ali mu med vrsticami povedo: »Ne letaj visoko, ker boš nizko padel.« Tukaj pa se nemalo otrok začne bati morebitnega neuspeha in si kasneje ne upajo več sanjariti, hkrati pa se začnejo podcenjevati. Tudi šola posamezniku z ocenami vedeti, do katere stopnje lahko pride. Redki so tisti, ki se ne zadovoljijo s trenutnim uspehom, temveč vztrajajo in iščejo še več. Preveliki večini pa je pogosto vseeno in niti ne poskušajo doseči več ter se omejujejo. Sama družba je svetu sanj pristrigla krila s svojimi krutimi načeli in idejami s tem, kako mi nismo tisti, ki smo zmožni doseči več, temveč smo namenjeni samo temu, da postanemo neka delavska sila bogu za hrbtom. A tukaj je ključna miselnost in samozavest posameznika ter to, kako močno si prizadeva, da pride do svojih sanj. Zato vsi sanjači tam zunaj, večno sanjajte in nikoli ne utišajte otroka v sebi.

Dodaj odgovor Prekliči odgovor