Dragi bralci!
Tokrat pišem malo drugače …
Danes sem prejela maturitetno spričevalo po končanih štirih letih gimnazijskega izobraževanja. Občutki se prepletajo – od veselja, ponosa, zadovoljstva, da sem uspešno opravila maturo, do spoštovanja in žalosti, ker odhajam z GCC. Leta, ki sem jih preživela na šoli, so minila kot bi mignil. Vesela sem, da sem lahko soustvarjala utrip šole in se učila pod mentorskim vodstvom mnogih izjemnih profesorjev.
Še posebej sem vesela, da sem lahko ustvarjala in se razvijala pri Sledku, šolskem spletnem časopisu, ki je v meni pustil velik pečat. Hvaležna, da sem lahko dve leti in pol vodila skupino novinarjev, jih imela možnost spodbujati in se tudi od njih učiti. Ponosna, da sem lahko bila članica Dijaškega razvojnega tima in Dijaške skupnost, kjer sem vedno imela kaj za početi in posledično pridobivati številne življenjske spretnosti. Na tem mestu se moram zahvaliti zlasti mentorjem, ki so me štiri leta vsakodnevno spodbujali in verjeli vame tudi takrat, ko sama tega nisem bila zmožna. Dali so mi možnost rasti in se učiti. Tudi zaradi njih sem danes to, kar sem.
Centraši! Možnost imate odkriti še toliko neznanih stvari. Upajte si prestopiti meje, mladi ste … Vzemite šolo resno, a si vseeno dovolite stopiti izven okvirjev. Ustvarjajte, razmišljajte kritično, bodite inovativni, drzni in odprti za nove možnosti ter priložnosti. Pojdite iz območja udobja; takrat boste odkrili, kaj vse življenje ponuja in česa ste zmožni. Berite, s tem odkrivate nova obzorja. Postavite se zase, zaupajte vase in stojte trdno za svojimi besedami, hkrati pa imejte čut za sočloveka in ga, če se le da, spoštujte. Bodite delavni! Še tako dobra ideja se brez truda ne bo uresničila. In seveda poslušajte profesorje in cenite (bolj in manj naporen) čas z njimi, saj štiri leta minejo prehitro.
Bodite ponosni, da ste del naše GCC!
S težkim srcem, a ogromno hvaležnostjo, ponosom in spoštovanjem se poslavljam od secesijske lepotice v Kosovelovi 1 in Sledka, ki ga predajam mlajšim generacijam ter upam, da bo z njimi živel in rasel še naprej.
Hvala za vse!
Nika Pinter
