Trenutna situacija s korona virusom je na glavo postavila naš vsakdan. To pa ni presenetilo le nas, dijake, temveč tudi profesorje. Ti so nam po prvem tednu dela na daljavo zaupali svoje vtise.
“Delo od doma, ali bolje rečeno pouk na daljavo je kar precejšen izziv. Vse priprave na “drugačen” pouk mi vzamejo veliko časa, tako da mi časa celo primanjkuje. Trudim se po svojih najboljših močeh, da bi pouk na daljavo potekal nemoteno, zato bom v svoje delo vključila tudi pouk preko videokonference.” — Saša Ogrizek, prof.
“Kako doživljam situacijo povezano s koronavirusom?
Dosledno poskušam spoštovati priporočila: od petka dalje sem doma (v petek je bil tudi zadnji obisk trgovine), redno zračim prostore, čistim stanovanje …
V ponedeljek sem imela kar malce treme glede izvedbe pouka na daljavo. Odločila sem se, da kombiniram učne liste in predstavitve (pwp). Predstavitve posnamem, tako da lahko dijaki poslušate mojo razlago, iščem zanimive povezave na spletu … Ugotovila sem, da je razlaga pred vami dijaki bistveno lažja kot snemanje. Končno sem se malce spoprijateljila tudi s spletno učilnico, saj je pred tem nisem uporabljala za pouk.
Več je časa za branje in po dolgem premoru smo doma spet igrali Enko ;)) Več tudi kuhamo, pečemo … Uživa pa tudi naša muca.” — Barbara Arzenšek, prof.
” Moji dnevi v tem tednu so bili zelo pestri. Zelo hitro se je bilo potrebno prilagoditi na novo situacijo in razmisliti kaj je najbolj smiselno v tem času predlagati in ponuditi dijakom pri športni vzgoji. Profesorji smo se odločili, da v tem času dijakom predstavimo smernice zdrave dnevne rutine, jih spodbujamo k uvajanju sprememb in aktivnemu preživljanju prostega časa.
Veliko presedim za računalnikom, kar mi sploh ni v navadi in sestavljam programe, pošiljam maile, zbiram ideje, se izobražujem o uporabi različne tehnologije in se dosti gibam (večino zlasti zaradi službenih potreb). Verjamem, da bo v prihodnje postalo nekoliko lažje, ker bomo vsi osvojili tehnične stvari in izboljšali komunikacijo med nami.
Želela bi si, da bi bile dijakom informacije, programi in nasveti v pomoč, da bi v tem času vsak lahko občutil vpliv gibalne aktivnosti na razpoloženje in počutje ter da bi ravno zato, gibanje dejansko postalo dnevna rutina vsakogar.” — Špela Sešlar, prof.
“Komaj čakam, da nadaljujemo s poukom. Od jutra do večera sem “priklopljena” na računalnik, pregledujem rešitve učnih listov okoli 200-tih dijakov, razlagam na daljavo, pišem povratne informacije, sestavljam nove naloge, da bi ohranili “učno” kondicijo. Naj se že neha :)” — Jožica Kovač, prof.
” Novica, da zaradi hitre širitve virusa zapiramo šole me je, milo rečeno, zelo presenetila. Na kupu je bilo v trenutku precej veliko vprašanj kako, na kakšen način, s katerimi orodji …, bomo učitelji opravljali e-pouk. Menim, da je prvi teden, po pogovoru z dijaki, minil izjemno dobro. Moje spopadanje z e-poukom pa je zame osebno zelo velik izziv. Prepričana sem, da bom v prihodnjih tednih svoje tehnično in tudi profesionalno znanje še dodatno izpopolnila. Kot je večkrat poudaril ravnatelj, moramo to situacijo izkoristiti za osebni in profesionalni razvoj. Upam, da mi uspe oboje dobro uravnovesiti v tem času.
V prostem času pa preizkušam nove kuhinjske recepte, opravljam premišljene čistilne akcije, berem in čas namenjam stvarem za katere sicer malce primankuje časa. To so medsebojni odnosi.” — Ana Pečnik, prof.
“Delo od doma ne pomeni spremembo samo za dijake, ampak tudi za nas učitelje. Navajamo se na nov način dela in komunikacije, na način, kako približati učno snov, brez dejanskega osebnega kontakta. Pri obravnavi nove snovi moramo predvideti številna neizrečena vprašanja. Na srečo, zaradi prisotnosti elektronskih medijev, vseeno nismo dobesedno odrezani drug od drugega, ampak obstaja veliko oblik medsebojne komunikacije, včasih celo več, kot če bi si gledali iz oči v oči.
Dnevi mi bežijo zelo hitro, le da ni vsakodnevne dolge vožnje z avtomobilom. Poleg šolskih obveznosti me zaposluje družina, najdem pa tudi čas za urejanje vrta in potepanje s psom po bližnjih gozdovih.
Kljub vsemu želim, da bi se čim prej vsi zdravi vrnili v šolske klopi in nadaljevali z običajnim poukom.” — Polona Jurkovšek, prof.
“Zapiranje šol sem pričakoval, vendar tega nisem verjel, dokler se to preprosto ni zgodilo.
Učenje na daljavo zahteva popolno drugačno organizacijo dela kot poučevanje izza katedra. Prvi teden je zaradi tega najbrž zelo naporen tako za dijake kot za učitelje. Sam se ukvarjam s pripravami različnih oblik dela in vsak dan je kar prekratek. Pri izboru gradiv sem pozoren, da so gradiva zanimiva in vsem dijakom na voljo. Izbiram med BREZPLAČNIMI spletnimi učbeniki in izobraževalnimi portali, ki jih je na srečo v dani situaciji dovolj.
Vsi člani družine smo lahko na srečo doma skupaj, vendar se ukvarjamo vsak s svojim delom, zato zaenkrat iz omar še nismo potegnili družabnih iger. Tudi med filmi, ki nas že dlje časa čakajo na trdem disku, smo utegnili pogledati le enega. V prostem času raje gremo ven na sprehod, seveda brez druženja z drugimi…
Ostanite zdravi in nasmejani in upam, da se kmalu vidimo v fizikalni učilnici v živo.” — Otmar Uranjek, prof.
“Če ne bi bila zadeva resna in ne bi obstajala verjetnost, da se nam zgodi kaos, ki se dogaja v Italiji, bi bila to predvsem zanimiva izkušnja. Tako da doma najprej pomislim, ali so in ali bodo ostali zdravi vsi domači, sorodniki, prijatelji, sodelavci, moji učenci in seveda vsi na šoli….
Prvi dnevi priprav na pouk od doma so bili zelo zanimivi. Že več let sem se izogibal delu v spletni učilnici, saj sem bil zadovoljen z uporabo spletne pošte, youtube kanalov, dostopov do neštetih podatkov v googlu, pa tudi časa ni v resnici ostalo, da bi se lahko resno lotil dela in učenja s tem orodjem. Na srečo imamo na šoli nekaj kolegov (predvsem prof. Lipnik in prof. jazbec Jurkošek, prof. Slapnik…), ki se na to spoznajo in so nam pomagali pri pripravah….če se vrnem na trditev, da je bilo zanimivo. Moj slovenski jezik se nikakor ne more navaditi na jezik spletne učilnice. Preberem: povozi skupino. In razmišljam….ok. 1.c je moja skupina….nočem jih povoziti, zakaj bi jih povozil…..z avtom ne morem povoziti vseh, s kombijem težko, avtobusa nimam. ????? pa kaj naj zdaj s tem? Jao ubogi jaz. Pustim povozi skupino pri miru, ker tega pa res ne bom delal. grem kam drugam. Pri kvizu potrebujem za prva tri vprašanja več kot tri ure. Ma Gartner, ti si dinozaver!!!! Nisi za v gimnazijo :), Lipnik se mi prav smili, če je moral poslušati vsakega od nas tako, kot je mene.
No počasi gre na bolje, v resnici je naša spletna učilnica super, saj lahko preverim, kdo je nalogo prebral, lahko preverim oddano gradivo, ne da bi zato na dan prejel 150 sporočil na e-pošto. Preizkusil sem cel kup novih stvari, nekatere delujejo, druge ne. Upam, le, da imajo dijaki možnost, da se tudi na tak način lahko učinkovito naučijo bistvene stvari, ki bodo potrebne pri ocenjevanju in na maturi. Super je, ker ne porabimo toliko časa za prevažanje v šolo in nazaj, življenje se je za enkrat umirilo. Vseeno pa upam, da se kmalu spet vidimo v šoli.” — Miha Gartner, prof.
“Ker sem med izbruhom koronavirusa v Sloveniji preživljala deset dni na izmenjavi na Nizozemskem in sem spremljala dogajanje le delno (prek medijev), me je ob povratku stanje pri nas kar presenetilo, vest o zaprtju šol pa dosegla še v tujini. Načrtovanje šolskega dela se je tako v trenutku spremenilo, mene pa je “prisililo” k uporabi e-učilnic, ki jih predtem nisem uporabljala. Po začetnih težavah (predvsem z izbiro različnih možnosti, ki so na voljo) je delo steklo, večina dijakov pa tudi vestno rešuje zastavljene naloge. Upam le, da jih s kolegi nismo preveč “zasuli” 🙂
Verjamem, da je inovativnejših pristopov, ki omogočajo delo na daljavo, še več, a jaz ostajam trenutno “dopisni metodi”, videokonferenc, razlage prek Skypa ipd. ne načrtujem, čeprav me dijak nagovarja k ustnemu spraševanju s pomočjo Google Meet orodja. Morda si še premislim. Poleg priprave rednih ur je teden minil ob popravljanju predmaturitetnih preizkusov in medpredmetnem povezovanju z osnovno šolo (težko si predstavljam, kako izgleda pouk na daljavo ob več šoloobveznih otrocih, zlasti v prvi in drugi triadi), čas sem si krajšala tudi s sprehodi v naravo ter branjem. Posebno doživetje pa je zagotovo tudi praznovanje rojstnega dne v prisilni izolaciji. 🙂
Kljub temu da smo se tako kolegi kot dijaki dobro soočili z novo šolsko situacijo, vsem želim, da ostanete zdravi, predvsem pa, da se življenje kmalu vrne v stare tirnice, ko bo spet mogoč neposredni, pristni stik.” — Valerija Zorko, prof.
“Četudi se je vse zgodilo zelo na hitro in še dober teden dni nazaj nismo verjeli, da je takšna situacija sploh mogoča, mislim, da smo se dijaki in zaposleni na GCC zelo hitro in učinkovito zorganizirali. Delo, čeprav v drugačni in nam doslej ne povsem poznani obliki, poteka dobro, za kar gre res velika hvala vsem – dijakom, staršem, učiteljem in tehnično-administrativnemu osebju. Tudi uprava GCC (tajništvo, računovodstvo, svetovalna služba, pomočnika ravnatelja in ravnatelj) deluje na polnih obratih, je pa delo pri nas kombinirano – nekaj časa preživimo na šoli (upoštevajoč vsa navodila in preventivne ukrepe), nekaj časa pa doma. Po prvih treh dneh in zelo pestrem vikendu, ko smo se pripravljali na delo na daljavo, v bistvu zame sploh še ni bilo pravega prostega časa. Sedaj, ko pa se zadeve počasi, a zanesljivo utirjajo v neke nove tirnice, pa se že veselim vseh tistih stvari, za katere v času brez kriz in epidemij zmanjkuje časa – udobje doma v družbi najdražjih, dobre knjige, članki, serije, filmi in prosti čas za ustvarjalne razmislike, ki potrebujejo tudi mir, ki nam ga je hektični vsakdan doslej odrekal. Tudi tu računam na pomoč celotne GCC skupnosti 🙂 Knjižnica je že pripravila prva priporočila za dobro branje, Dijaška skupnost GCC je pripravila malce kulturnega sporeda s posnetki na našem youtube kanalu in socialnih omrežjih, dijaki in učitelji že pošiljate priporočila, pa ideje za različne dejavnosti, projekte. Vesel sem, da smo tudi napovedani teden vode uspeli izvesti v spletni obliki in v teh dneh bodo stekle tudi priprave na aprilski teden zdravja. A kljub vsemu je moja največja želja v tem trenutku, da se čim prej zopet snidemo v živo, vsi zdravi in polni zanosa, pa tudi novih življenjskih modrosti in prioritet, za katere upam, da jih bomo odkrili v teh dneh in tednih, ko nam narava na zelo očiten način sporoča to, kar nam izza belih platnic že desetletja govori tudi Mali princ: “Ljudje ne vidijo lepote tega sveta, ker jih slepijo njihove strasti in napake; zato so drug od drugega bolj oddaljeni kot zvezde.Ne vzamejo si časa, da bi sploh kaj spoznali. Pri trgovcih kupujejo kar izgotovljene predmete. Ker pa ni trgovcev, ki bi prodajali prijatelje, ljudje nimajo več prijateljev”. Če ga doslej nismo slišali, iskreno upam, da je tokrat njegovo sporočilo dovolj očitno in glasno … Pa da se bomo končno naučili gledati s srcem, kajti bistvo je očem nevidno.” — Gregor Deleja, prof.
Vsem profesorjem se zahvaljujemo, da so vsi zeli čas in z nami delili svoje vtise. Upam, da se vsi skupaj kmalu spet vidimo v šoli.
