Dijaki 2. i-razreda smo se v četrtek, 18. oktobra 2012, že zgodaj zjutraj odpravili na literarnozgodovinsko in strokovno ekskurzijo. Najprej smo obiskali Trubarjevo Rašico, nato novomeški Revoz, za konec pa še Jurčičevo domačijo na Muljavi. V Rašici in na Muljavi smo ob strokovnem vodenju spoznavali svoje jezikovne in kulturne korenine, v Revozu pa smo imeli redko priložnost, da smo lahko v živo videli, kako je s tekočega traku na vsako minuto in štiriindvajset sekund zdrsnil čisto nov osebni avto.
Zjutraj se je že kmalu po šesti uri izkazalo, da je bila izbira datuma 18. oktober 2012 za ekskurzijo dobra. Sonce nas je spremljalo ves dan in nam lepšalo že sicer prijetno razpoloženje.
Do Rašice, rojstne vasi Primoža Trubarja, so zlasti tisti, ki so morali vstati že zelo zgodaj, še malo podremuckali. Na Trubarjevi domačiji pa smo se vsi prebudili, saj nam je Andrej Perhaj, varuh Trubarjeve domačije, z velikim žarom pripovedoval o Trubarju kot utemeljitelju slovenskega knjižnega jezika in utemeljitelju Slovencev kot naroda. Po razlagi smo si še sami ogledali domačijo, mlin, žago in se sprehodili čez leseni mostiček do ogromnega travnika s čudovitim razgledom na bližnjo okolico. Sončni žarki so se razlivali po rjavih njivah, zelenih, rdečih in rumenih krošnjah dreves in se lovili v bližnjem potočku.
Pot smo nadaljevali in se znova ustavili v Novem mestu, kjer smo si ogledali tovarno Revoz in proizvodnjo avtomobilov znamke Renault. V ogromni proizvodni hali je bilo kot v nekakšni porodnišnici avtomobilov, saj je na vsako minuto in 24 sekund zdrsnil s proizvodnega traku novi jekleni konjiček. Najprej smo si ogledali krajši film o nastanku podjetja in fazah proizvodnje, potem pa smo si nadeli nenavadne brezrokavnike z napisom obiskovalec, varnostna očala in slušalke, da smo lahko slišali vodnika, ki nas je popeljal po tovarni in nam predstavil proizvodni proces. Povedal nam je, da se proizvodnja začne z razrezom ravne pločevine, zložene v velikih kolutih, konča pa s končnim izdelkom – avtomobilom. Tovarna se nam je zdela prav neverjetna in zagotovo vredna ogleda.
Zadnja postaja naše ekskurzije je bila Muljava, kjer stoji domačija Josipa Jurčiča, avtorja prvega slovenskega romana. Tudi tam smo si najprej ogledali film, nato pa smo se sprehodili po spominski hiši, kjer je na ogled pisateljeva literarna zapuščina. Ogledali smo si črno kuhinjo in sobe, pokukali v skromno Krjavljevo kočico, stopili do kašče in čebelnjaka z lepo obnovljenimi panjskimi končnicami, občudovali slamnate strehe in si predstavljali, kako zanimive morajo biti predstavitve Jurčičevih besedil v dolenjskem narečju v letnem gledališču vsako leto prve dni julija. Za zaključek smo naredili še skupinsko fotografijo, potem pa smo se počasi odpravili proti avtobusu in krenili proti Celju.
Preživeli smo čudovit dan, v katerem sta se prepletali literarna preteklost in tehnološka sedanjost, obe pa sta pomembni za našo prihodnost.
M. B.
