Z letošnjim šolskim letom je na Gimnaziji Celje – Center začela delovati nova dejavnost za širjenje intelektualnega obzorja. Model United Nations (MUN). Dijaki se postavljajo v vloge delegatov in zastopajo določeno državo, v komiteju pa nato razmišljajo o dani temi in iščejo rešitve za vsemogoče svetovne probleme. Gimnazija Bežigrad, ki skrbi za delovanje GCCMUN, je organizirala konferenco, kje se je debatiralo o posledicah uničenja kulturni in drugih vrednosti na območjih delovanja ekstremistov ter širjenju islamofobije po pariškem napadu. Tako se je šest dijakov GCC udeležilo prve MUN konference v Ljubljani in se večina preizkusila v vlogi delegatov. Predstavljali so delegate Egipta, Afganistana, Grčije, Turčije in ZDA. Svoje naloge so opravljali pogumno in uspešno.
Svoje vtise je s Sledkom delila Špela Ravnikar, 2. d.
Že same priprave na MUN Day so bile precej stresne. Ker se je bližal konec konference, smo imeli vsi veliko dela z urejanjem naših ocen. Tako je moj govor nastajal nekje med petkom in soboto ponoči. Kljub utrujenim očem pa smo proti Bežigradu stopali hitro in z odločnimi koraki. Polega mraza je za to vsekakor kriv adrenalin, saj je bila to naša prva konferenca. Po začetni registraciji, ko smo dobili razpoznavne priponke in svoje države smo odšli v dva komiteja in doživeli pravi srčni potres od začetne nervoze. Seveda je vse steklo normalno, brez večjih žrtev. Po prvih uvodnih govorih in debatah so sledili odmori za kavo in iskanje t.i. Resolutions. Tako smo izkoristili čas, da so nas izkušeni delegati gimnazije Bežigrad malo pomirili, saj je v nas še vedno kraljeval začetniški strah. Po kosilu je sledilo ponovno zasedanje in predstavljanje rešitev, ki so jih predlagali delegati. Po končani predstavitvi in razglasitvi najboljših, najlepše oblečenih, najbolj diplomatskih delegatov … je sledilo druženje v bližnjem baru. Delegati so postali običajni dijaki in tako smo se sproščeni lahko bolje spoznali. Najbolj utrujeni Celjani so Ljubljano zapustili, ko je padla noč, tisti malo bolj vztrajni pa smo z Bežigrajčani in ostalimi ljubljanskimi dijaki spletali prijateljstva še malo dlje.
