V soboto, 1. 4. 2017, je na Gimnaziji Celje – Center potekalo 16. državno tekmovanje mladih zgodovinarjev Slovenije.
244 tekmovalcev s srednjih strokovnih šol in gimnazij se je pomerilo v znanju o industrializaciji v prvi polovici 19. stoletja ter ekipno v poznavanju Celja in njegovih zgodovinskih znamenitosti, z njimi pa je v Celje prišlo tudi več kot 70 mentorjev. Na slavnostni podelitvi v Narodnem domu Celje so tokrat podelili 13 zlatih in 32 srebrnih priznanj, nagradili pa so tudi 6 ekip. V imenu častnega pokrovitelja, Mestne občine Celje, je mlade tekmovalce nagovorila tudi podžupanja mag. Darja Turk, o pomenu in razumevanju zgodovine ter njenem šolskem kontekstu pa je mladim zgodovinarjem spregovoril tudi dr. Tone Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine Celje.
Na tekmovanju, ki ga sicer že šestnajsto leto zapored v sodelovanju z lokalnimi partnerji organizira Društvo učiteljev zgodovine Slovenije, so se odlično odrezali tudi celjski dijaki – srebrna priznanja so osvojili: Matija Cvikl (I. gimnazija v Celju) ter Urh Šelih in Martina Lenko (Gimnazija Celje – Center), zlati priznanji pa Mateja Kužner Čelešnik (GCC) in Tomaž Maroh (Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Šolskega centra Celje). Med ekipami se je na 3. mesto med srednjimi strokovnimi šolami uvrstila ekipa GCC v sestavi Mateja Kužner Čelešnik, Mihaela Koželjnik, Martina Lenko.
Takšnega rezultata definitivno nisem pričakovala, v resnici sem imela zelo slab občutek. Test mi je bil precej težek, ampak se ga je dalo nekako rešiti … Bolj mi je bil všeč terenski del, v ekipi sem bila z Matejo Kužner Čelešnik in Mihaelo Koželjnik. Res ju moram pohvalit, ker sta bile super družba! Drugače pa mi bo ta dan ostal v lepem spominu, predvsem zaradi res nepričakovanega srebrnega priznanja.
1. april. Dan, ki se mi bo za vedno vtisnil v spomin, saj sem skorajda ponovila lanskoletni uspeh in čudovito je bilo to doživeti v domačem okolju in z ljudmi, ki so mi blizu. Tekmovanje, ki je bilo letos res zahteven izziv, sem vzela kot veliko dogodivščino brez pričakovanj glede uspeha. Znanja zgodovine nikoli ne vrednotim z izrazi zlato, srebro, bron, saj vem, da zgodovino vsak interpretira po svoje in s svojim proučevanjem ter radovednostjo zase vzame tisto najpotrebnejše. Je bil pa prav poseben občutek znova stati med štirimi zlatimi srečneži in ekipno osvojiti tretje mesto. Ponosna sem na šolo, naše mesto in prijateljici v ekipi. Boljšega slovesa od srednješolskih zgodovinskih tekmovanj si ne bi mogla želeti.