Model Evropskega parlamenta je tokrat potekal v slovaški prestolnici »Bratislavi«, v državi, s katero nas tujci najpogosteje zamenjujejo, kar se mi je v pogovorih z ostalimi Evropejci tudi potrdilo. Kot zanimivost lahko povem, da Slovaki svoji državi pravijo Slovensko, v šolah pa se kot maternega jezika učijo slovenčine. Z njimi pa si delimo eno besedno zvezo »Pivo, prosim!«, ki ima v slovenščini kot v slovaščini enak pomen J.
Letos je bila Slovaška izbrana za gostiteljico regijskega srečanja mladih iz srednje in jugovzhodne Evrope, tridnevnega srečanja med 8. in 11. aprilom se je udeležilo več kot 60 ljudi iz vse Evrope, ki so imeli vloge delegatov, predsednikov komitejev ali pa članov predsedstva. Ker sem se novembra že udeležil MEP-a v Stockholmu (ki je bil podobno kot ta izveden virtualno) in se preizkusil v vlogi slovenskega delegata v SEDE komiteju, kjer sem spoznal potek in si pridobil nekaj novih izkušenj, sem tokrat lahko zastopal slovenske barve kot predsednik ENVI komiteja, ki je razpravljal o okoljskih problemih, javnem zdravju, predvsem pa o trajnostnem razvoju javnega prevoza, ki je bil naša osrednja tema. S svojo sopredsednica sva v odboru gostila delegate iz Madžarske, Finske, Avstrije, Romunije, Slovaške, Italije in Nemčije, ki so bili zelo motivirani, dosledno so upoštevali najina navodila in prebrali literaturo, ki sva jim jo predpisala. Debatirati z njimi in usmerjati njihovo debato je bila res super izkušnja, ki bi jo težko zmogel, če mi pri tem ne bi pomagala sopredsednica komiteja Andra Constantin, energična Romunka iz Bukarešte. Na začetku sem bil malo zmeden, bil sem namreč edini udeleženec iz Slovenije, saj slovenske delegacije na tem MEP-u ni bilo, ker je ta potekal na regijski ravni, vendar sem kmalu znašel. Našemu komiteju je namreč uspelo sestaviti seznam aktualnih težav v EU in nekaj predlogov za njihovo rešitev, ki pa so bili na skupnem zaključnem zasedanju vseh delegacij podprti s strani večine delegatov in poslani na razpravo v evropski parlament. To štejem za največji dosežek tega srečanja, a menim, da so zame še pomembnejše novopridobljene izkušnje in prijateljstva, ki sem jih sklenil na MEP-srečanjih; z nekaterimi z lanskega MEP-a sem v stiku še danes. Upam in želim si, da bom imel priložnost kdaj izkusiti tudi, kako poteka MEP v živo in ne le preko računalniških zaslonov.
Izidor Slapnik, 2. b
